V Parizu je bila predstavljena trasa prihodnje Dirke po Franciji. Ta bo potekala od jugozahoda do vzhoda in pri tem prečila številne vzpone, kjer se bo dirka tudi odločala, saj bo v treh tednih dirkanja na sporedu le ena vožnja na čas in še ta bo potekala na vzponu.
Dirka po Franciji se bo pričela 1. junija v Baskiji, končala pa 23. junija s tradicionalnim šprintom na Elizejskih poljanah. V vmesnem času bodo kolesarji preplezali vsa glavna gorovja Francije, začenši s Pireneji in nato Centralnimasiv, Vogezein seveda Alpe.
Trasa ponuja številne vzpone, ki napovedujejo spektakularne bitke najboljših hribolazcev sveta. Štiri etape se bodo tudi končale na enem izmed klancev. Cilje bodo gostili Cauterets-Cambasque, Puy de Dome, Grand Colombier in Saint-Gervais Mont-Blanc.
Organizator je dirko sicer razdelil v osem ravninskih etap, štiri razgibane etape in osem gorskih etap ter eno vožnjo na čas.
Zgolj 22 km vožnje na čas
Največje presenečenje razkritja trase je pomanjkanje vožnje na čas. Kolesarje čaka zgolj en kronometer v dolžini 22 kilometrov, ki pa bo zopet favoriziral hribolazce. Zaključi se namreč z dobrih 6 kilometrov dolgim vzponom, kjer specialisti za vožnjo na čas ne bodo imeli možnosti proti najboljšim hribolazcem sveta.
Kronometer bo na sporedu po drugem prostem dnem v 16. etapi, ko bodo razmerja med favoriti že dobro znana. Pred vožnjo na čas bomo videli že kar nekaj težkih gorskih etap, kjer se bodo ustvarile časovne razlike. Hkrati pa je po kronometru na voljo še nekaj etap, kjer bo lahko kateri izmed kolesarjev nadoknadi zaostanek, ki ga je pridelal v boju s štoparico.
Uvod v Baskiji
Že dolgo je znano, da bodo uvodne tri etape pripadle Španiji, natančneje Baskiji. Trasa v prvih dneh ni pretirano zahtevna, na sporedu bosta dve razgibani etapi in ravninska tretja etapa, v zaključku katere bo karavana že vstopila v Francijo.
Prvi teden se bo tako nemoteno nadaljeval brez dodatnega prostega dne, ki smo jih videli na nekaterih zadnjih Grand Tourih.
Puy de Dome vrhunec prvega tedna
Kot je bilo namigovano že nekaj časa, se prihodnje leto Puy de Dome (13,3 km; 7,7 %) vrača na Dirko po Franciji. Po 35 letih odsotnosti bodo kolesarji v 9. etapi znova zagrizli v strmine ugaslega vulkana in na vrhu zaključili podaljšani prvi teden dirkanja.
Na vzponu pa ne bomo deležni izjemnega vzdušja, ki ponavadi nastane na tovrstnih klancih. Gledalcem bo namreč prepovedan vstop na vzpon, saj je cesta po izgradnji železnice preozka, da bi omogočala varno dirkanje z gledalci ob cesti.
Zahteven drugi teden
Drugi teden bo le še nadgradil težavnost uvoda. Po obveznih ravninskih in razgibanih etapah v začetku tedna, kolesarje v zaključku čakajo tri zaporedne gorske etape.
Vse skupaj se bo začelo s 13. etapo, ki se bo končala na poznanem vzponu Grand Colombier (17,4 km; 7,1 %). Kolesarji se bodo nanj povzpeli 14. julija, ko je v Franciji državni praznik, zato lahko na klancu pričakujemo izjemno vzdušje.
Že dan kasneje kolesarje čaka nov zahteven dan s štirimi kategoriziranimi vzponi in še kopico “gratis” vzponov. Na celotni trasi praktično ni metra ravnine, a kljub temu bo to verjetno najlažja izmed treh gorskih etap drugega tedna.
Dan kasneje je namreč na sporedu peklenski dan v Savojskih Alpah. Trasa 15. etape vsebuje štiri kategorizirane vzpone, glavni pa je seveda zaključni vzpon, ki je sestavljen iz dveh klancev. Najprej bodo kolesarji napadli strmine Cote des Amerands (2,7 km; 11,1 %), po kratkem spustu pa je na sporedu ciljna strmina (7,2 km; 7,7 %), kjer naklon poseže tudi do 17 %.
Preko Alp do Pariza
Zadnji teden se bo začel z vožnjo na čas, kjer pa bodo morali kolesarji voziti taktično preudarno. Dan kasneje jih namreč čaka kraljevska etapa.
V 17. etapi bo dirka drugič v zgodovini obiskala orjaka Col de la Loze (28,4 km; 6 %), ki smo ga prvič videli leta 2020. A za razliko od tedaj, se tokrat etapa ne bo končala na vrhu, pač pa z vrha sledi šest kilometrov spusta do gorskega letališča Courchevel.
Zadnja priložnost za spremembo položaja v skupnem seštevku bo ponujala 20. etapa, na katero bodo kolesarji prišli nekoliko bolj spočiti, saj bosta 18. in 19. etapi relativno lahko. Za razliko od preteklih let 20. etapa ne bo vožnja na čas, pač pa bodo tekmovalci morali obračunati mož na moža.
Na zahtevni trasi, ki bo dolga le 133 kilometrov, kolesarje čaka pet kategoriziranih vzponov, vključno z zaključnim klancem na Col du Platzerwasel (7,1 km; 8,4 %). Ciljna črta sicer ne bo postavljena povsem na vrhu, pač pa bo do nje treba priti z osmimi kilometri vožnje po planoti.
Zadnji dan bo na sporedu parada šampionov. Ta se bo tradicionalno končala s šprintom na Elizejskih poljanah.
Pogačar navdušen, kako bo z Rogličem?
Tadej Pogačar se je udeležil predstavitve trase v Parizu in bil nad videnim navdušen. Številni višinski metri mu jasno odgovarjajo, verjetno pa bi si želel še kakšnega kronometrskega kilometra več.
“Trasa mi je zelo všeč. Že od samega začetka bo zahtevno, saj nas prve dni čakajo etape v Baskiji. Gorskih etap je veliko, še posebej v prvem in tretjem tednu. Čeprav je prihodnji Tour še daleč, sem prepričan, da bo ta izvedba izjemna, zato se že veselim julija. Po letošnji dirke sem zelo motiviran, da jo spet osvojim,” je v izjavi za ASO povedal slovenski kolesar.
Na predstavitvi trase pa je manjkal Primož Roglič, ki uživa zaslužen dopust. Ob razkritju poti preko Francije so se pojavila številna vprašanja, ali bo Roglič leta 2023 sploh nastopil na Touru. Izjemno malo kronometrskih kilometrov mu namreč ne odgovarja, prav tako pa bo imel v Franciji glavno besedo verjetno Jonas Vingegaard.
Iz tega vidika Rogliču precej bolj odgovarja Dirka po Italiji, ki ponuja skoraj 70 kilometrov vožnje na čas in kjer bi bil Slovenec absolutna številka ena ekipe.
Odločitev bo ekipa sprejela v decembru, javnosti pa bo verjetno zaupana šele v januarju.
