Organizatorji so razkrili traso prihodnje Dirke po Italiji. Ta je potrdila številna namigovanja, ki so krožila v kolesarski sferi v minulih mesecih, a hkrati nekatera tudi ovrgla.
Slovenci smo po dveh letih ostali brez etape na slovenskih tleh. V letu 2023 bo Dirka po Italiji ostala znotraj italijanskih meja (s kratkim skokom v Švico), a kljub temu smo Slovenci lahko (delno) navdušeni nad začrtanim krogom. Odločilna 20. etapa bo 27. maja, skladno s pričakovanji, namreč potekala na Svete Višarje, kjer se bodo kolesarji na novo asfaltirani cesti udarili v posamični vožnji na čas.
Če nas bližina odločilne etape navdaja z navdušenjem, pa je nekaj grenkega priokusa pustila odločitev organizatorja, da zadnjo etapo izpelje v Rimu. Dolgo časa se je namreč namigovalo, da naj bi se rožnata pentlja končala v nam bližnjem Trstu.
Začetek v Abrucih
Že kar nekaj časa je znano, da bo uvodni etapi prihodnje Dirke po Italiji gostila pokrajina Abruci. Prvi dan bo na sporedu 18-kilometrska vožnja na čas, ki bo v večini potekala na kolesarski stezi, v zaključku pa ponudila krajši vzpon.
Sledili bosta dve ravninski etapi, kjer bodo na svoj račun prišli šprinterji. V četrti etapi pa bomo prvič na delu videli hribolazce, saj zaključek ponuja 10-kilometrski vzpon, kjer bomo dočakali prvi test forme favoritov.
Druga polovica prvega tedna bo še vedno precej prizanesljiva do favoritov, z izjemo sedme etape, na kateri jih čaka prvi resni gorski preizkus. 218 kilometrov dolga etapa bo karavano vodila preko dveh vzponov, na koncu pa postregla še z dvema vzponoma, ki v praksi tvorita en daljši vzpon z izjemno zahtevnimi zadnjimi kilometri.
Podaljšan prvi teden se bo končal z drugo izmed treh posamičnih voženj na čas. Trasa bo v deveti etapi povsem ravna, a bo nekoliko daljša kot prvi dan. Kolesarje čaka 20,7 kilometra proge.
Mirno nadaljevanje, peklenski zaključek
Drugi teden se bo začel precej mirno, z nekaterimi priložnostmi za šprinterje in ubežnike. Nato pa se začne peklenski zaključek dirke, ki bo trajal praktično vso drugo polovico dirke.
Trinajsta etapa je ena izmed štirih, ki so jih organizatorji označili z najvišjo težavnostjo. Na sporedu bodo kar trije peklenski vzponi, ki bodo enakomerno razporejeni preko 208 kilometrov dolge trase. Kolesarji bodo na drugem vzponu Croix de Coeur zavili v Švico in tam ostali do konca dneva. V zadnjih kilometrih pa jih čaka še vzpon do Crans Montane.
Sledili bodo nekoliko lažji dnevi, čeprav tudi 15. etapa ne bo nedolžna. A na prvi pogled se zdi, da bo pripadla ubežnikom, kar pomeni, da bodo favoriti lahko hranili moči. Energijske rezerve bodo polnili tudi dan kasneje, ko bo na sporedu prost dan.
Takoj po premoru pa jih čaka še druga izmed štirih najtežjih etap. V 16. etapi bo na sporedu pet vzponov, ki bodo ponudili nekje med 4000 in 5000 tisoč višinskimi metri. Tekmovalci in tudi gledalci pa bodo najbolj pozorni na zadnji vzpon Monte Bondone, kjer se pričakuje ognjemet favoritov.
Po naporni 16. etapi bo na sporedu najlažja etapa dirke, ki je povsem ravna, oziroma se v prvi polovici celo spušča. Tam bodo na svoj račun prišli šprinterji, favoriti pa bodo hranili moči za 19. in 20. etapo.
Devetnajsta etapa bo karavano popeljala v visokogorje. Po dolgem vzponu, ki traja skoraj celotno prvo polovico etape, bodo kolesarji v nadaljevanju ves čas preživeli na vzponu ali spustu. Ravnine vse do cilja ni in v zadnjih kilometrih lahko v ospredju pričakujemo le najboljše hribolazce. Etapa bo zanimiva predvsem zaradi visoke nadmorske višine. Tekmovalci bodo namreč kar trikrat prešli nadmorsko višino 2000 metrov, tudi ciljna črta na Tre Cime di Lavaredo pa bo postavljena na nadmorski višini 2304 metrov.
Svete Višarje bodo dale zmagovalca
Časa za počitek po naporni 19. etapi ne bo. Že dan kasneje je namreč na sporedu nova izjemno zahtevna etapa.
Kolesarje v sobotni 20. etapi, ki bo na sporedu 27. maja, čaka gorski kronometer. Gre za eno najtežjih kronometrskih preizkušenj, ki smo jih videli v zadnjih letih na tritedenskih dirkah. Tekmovalce čaka relativno kratek dan z začetkom v Trbižu, a težavnost etapi doda izjemno strm zaključek na strminah Svetih Višarij.
Uvodnih 11 kilometrov poteka po bolj ali manj ravnem terenu, na koncu katerega bo postavljen vmesni čas. Takoj za tem pa se cesta postavi pokonci in do cilja vztraja pri povprečnem naklonu 11,8 %, na najstrmejših odsekih pa naklon doseže celo 20 %.
Klanec je dolg 7,3 kilometra, na tej razdalji pa se dvigne za kar 858 metrov. V ospredju ne pričakujte specialistov za vožnjo na čas, pač pa specialiste za vožnjo navkreber. Prav tako lahko pričakujemo, da bodo po vmesnem času prav vsi kolesarji kronometrsko kolo zamenjali za navadno cestno kolo.
Ob cesti na Svete Višarje lahko pričakujemo ogromno slovenskih navijačev. Vzpon namreč leži le dobrih 20 kilometrov od slovensko-italijanske meje.
Zaključek v Rimu
Za nekaj razočaranja med slovenskim občinstvom je poskrbela novica, da bo zadnja etapa potekala v Rimu. Dolgo časa se je namreč namigovalo, da se bo italijanska pentlja končala v Trstu, kjer bi zopet lahko pričakovali ogromno slovenskih navijačev.
Organizatorji pa so se odločili drugače in kolesarjem naložili dolgo pot s severa Italije v 750 kilometrov oddaljeni Rim. Tam bo na sporedu parada šampionov, pravega dirkanja pa ne gre pričakovati vse do zadnjih metrov. Prav zato so si organizatorji lahko privoščili tako dolgo pot med dvema etapama.
