Tadej Pogačar se iz sezone v sezono zdi bolj nepremagljiv. Letos je osvojil prav vse tri dirke, na katerih je nastopil in tekmecem jasno sporočil, da postaja le še boljši. A hkrati jim je ponudil vsaj nekaj tolažbe, saj pravi, da je forma že skoraj na nivoju za Dirko po Franciji. Napredek naj bi torej bil lahko le še minimalen.
Kot da neverjeten samostojni pobeg na Strade Bianche ne bi bil dovolj, je Tadej Pogačar teden dni kasneje tekmece odpihnil še na Tirreno-Adriaticu.
Nihče mu zares ni uspel priti blizu. Še posebej je navdušil na predzadnji etapi, ki je karavano dvakrat popeljala preko peklenskega vzpona na Monte Carpegna. Tam je zabil še zadnji žebelj v krsto tekmecev in dokončno potrdil ubranitev lanske zmage.
Pogačar je bil v cilju jasno zadovoljen, čeprav ga je na vzponu oviral hud mraz. Zaradi tega ni dosegel nivoja, ki ga je sicer zmožen prikazovati in ki smo ga lahko videli na lanski Dirki po Franciji. Vseeno pa od njega ni bil oddaljen prav veliko.
“Moj nastop (na Monte Carpegna, op. p.) ni bil enak kot na Touru. Mislim, da je bilo to zaradi mraza in dolge, težke etape.”
“Kljub temu sem res zadovoljen s prikazanim. Moja telesna pripravljenost je bolj ali manj podobna kot lani v tem času. Nisem tako daleč od forme za Dirko po Franciji, številke so precej dobre,” je navdušeno povedal 23-letnik.
Pogačar ima v letošnji sezoni že sedem zmag. Zdi se, da se vse, česar se dotakne, spremeni v zlato. Jasno je z uvodom v sezono zadovoljen, izpolnil in celo presegel je vse cilje, ki si jih je zadal, hkrati pa osvojil tudi zmage, ki ekipi pomenijo največ.
“Včasih občutim stres. Še posebej pred velikimi cilji, kjer je nekaj pritiska zmage, kot recimo na UAE Touru in Dirki po Franciji. A ne gre za slab stres.”
“Zaradi tega ostajam motiviran. Ne obremenjujem se preveč, ne ustvarjam si dodatnega pritiska. Zaradi tega sem bolj sproščen, kar je zagotovo velik plus,” je še dodal Pogačar in ponovil že večkrat slišano frazo: “Rad dirkam.”
Pred Pogačarjem sta naporna dva meseca, v katerih se bo meril le na enodnevnih dirkah. Že konec tedna se bo skušal vmešati v boj za zmago na Milano-San Remu, čeprav je priznal, da je to dirka, ki jo bo verjetno najtežje osvojil.
Sledi paket belgijskih klasik, zanimive bodo predvsem tiste v aprilu. Najprej ga bomo videli na Dirki po Flandriji, nato na Valonski puščici, konec meseca pa še na Liege-Bastogne-Liegu.
Postavlja pa se vprašanje, kako tempirati formo. Po zadnji aprilski dirki ga namreč čaka mesec in pol počitka, nato pa ga bomo lahko videli na dirki Po Sloveniji, ki mu bo služila kot priprava na Dirko po Franciji.
“Če ostanem tako pripravljen do Liege-Bastogn-Liega bom več kot zadovoljen. Vedno se je težko izboljševati. Morda lahko izgubim kilogram, potem pa bomo videli, ali bom boljši ali ne,” je še dodal.