Primož Roglič bo 13. etapo Dirke po Španiji ohranil v lepem spominu. To je bila namreč že njegova 200. etapa na Grand Touru. A Zasavec se ne želi oklepati preteklosti, njegov pogled je usmerjen v prihodnost.
Leta 2016 je Primož Roglič dočakal veliki debi na Grand Tourih. V dresu Lotto-Jumba je nastopil na Dirki po Italiji in že takoj navdušil. V prvi etapi – posamični vožnji na čas – je za las zgrešil zmago. Za vsega stotinko je bil od njega hitrejši Tom Dumoulin, ki je tako le za nekaj dni zamaknil Rogličevo prvo etapno zmago na velikem odru.
Že devet dni kasneje je Slovenca čakala nova priložnost. Zopet je bil na sporedu kronometer, tokrat precej bolj razgiban kot v prvi etapi. Na krajših vzponih je izkoristil svoje naravne danosti in prepričljivo prišel do prve etapne zmaga na Grand Touru.
Prvi Tour in prva etapna zmaga
Že leto kasneje ga je ekipa poslala na največjo kolesarsko preizkušnjo – Dirko po Franciji. Skupni seštevek tedaj še ni bil primarni cilj Slovenca, lovil je le etapne zmage.
Dirka po Franciji je bila drugačna zver od Dirke po Italiji. Štartna lista je bila precej močnejša, boji za vstop v beg bolj zaostreni, boji za etapne zmage pa naravnost peklenski.
Dolgo smo čakali in upali, da se bodo zvezde poravnale in bo Roglič le dobil priložnost. 19. julija, ko se je odvijala 17. etapa, jo je le dočakal. Uspešno se je umestil v veliko skupino ubežnikov, mirno čakal zaključni vzpon na Galibier in nato udaril.
Več kot 34 kilometrov je prevozil sam. Kot prvi prešel najvišjo točko tiste izvedbe Dirke po Franciji in se v sebi značilnem slogu pogumno spustil proti cilju v Serre-Chevalieru. Za Slovence bo ta mala smučarska vasica za vedno imela poseben pomen. Prav tam so se namreč začele sanjati slovenske kolesarske sanje, ki jih danes živimo.
Lov na skupne zmage
V naslednjih sezonah se je Primož Roglič uveljavil kot eden najboljših kolesarjev karavane. V ekipi je dobil glavno vlogo in začel svoj lov na prvo slovensko skupno zmago na Grand Touru.
Leta 2018 je na Dirki po Franciji zasedel četrto mesto. Po 19. etapi, kjer je znova prišel do etapne zmage, je skočil na tretje mesto v skupnem seštevku in kazalo je, da bomo Slovenci dočakali prve stopničke na tritedenski dirki. Sledil je namreč le še kronometer, disciplina, ki Rogli od vedno leži. A žal je dan prej porabil preveč moči, odpeljal nekoliko slabši kronometer in zdrsnil z zmagovalnega odra.
Leta 2019 je prvič odkrito napovedal lov na zmago. Tokrat se je odpravil na Dirko po Italiji in tam zavzel vlogo prvega favorita. Gledalci smo pričakovali oster boj z Vincenzem Nibalijem in ga tudi dobili.
A kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Dvoboj Slovenca in Italijana je izkoristil Richard Carapaz, ki ga sprva nihče ni jemal kot resno grožnjo. Tedaj še nedokazani Ekvadorec pa je iz dneva v dan dokazoval, da je resen kandidat za osvojitev rožnate majice. Vse do cilja v Veroni je nadziral svojo prednost in uspešno omejeval izgube ter si privozil največji uspeh kariere.
Dotična Dirka po Italiji je Slovencem ostala tudi v spominu po hudih težavah, ki jih je imel Roglič. Že sredi dirke se je začel boriti s trebušnimi težavami, nato je še grdo padel in trčil v ograjo ter moral poškodovan nadaljevati pot do cilja.
Na koncu je uspel zdržati in Sloveniji privoziti prve stopničke na Grand Tourih. Sam je povedal, da je bilo tisto tretje mesto zanj vredno prav toliko kot zmaga.
Odrešenje v Španiji
Z leti smo se naučili, da je Španija Rogličeva obljubljena dežela. Leta 2019 je tam prvič ‘reševal’ sezono. Po neuspehu na Dirki po Italiji je zmago lovil še na Dirki po Španiji.
Težav na Španskih tleh ni imel. Bil je prepričljiv, dominanten in kljub nekaj slabšim dnem dirko brez težav pripeljal do konca. Na poti do cilja je osvojil svojo tradicionalno etapno zmago, v Madridu pa poleg rdeče majice oblekel tudi zeleno.
Sloveniji je prinesel prvi Grand Tour, ki bo v kolesarsko zgodovino za vedno zapisan z zlatimi črkami. Po peklu, ki ga je preživljal v Italiji je bila rdeča majica pravi obliž na odprte rane Kisovčana.
Leto 2020 in tista Dirka po Franciji
Leta 2019 je Roglič dokazal, da lahko zmaguje tritedenske dirke, zato je leto kasneje pričakovano dobil vlogo kapetana na Dirki po Franciji.
Dolgo časa je vse kazalo na njegovo zmago. Že četrti dan se je podpisal pod etapno zmago in postal glavni favorit za osvojitev rumene majice. Dirka se je nato odvijala skladno s pričakovanji. Prednost v skupnem seštevku je rasla in dosegla skoraj minuto pred prvim zasledovalcem Tadejem Pogačarjem.
Nato pa je prišla 20. etapa. Kronometer na La Planche des Belles Filles. Roglič je pred etapo opozarjal, da dirka še ni dobljena, Pogačar pa na drugi strani poudarjal, da bi ga do zmage lahko popeljal le mali čudež.
In mali čudež smo videli.
Pogačar je imel izjemen dan, medtem ko je Roglič vozil solidno, a še vedno podpovprečno za svoje sposobnosti. V cilj je prišel z dvema minutama zaostanka, kar je pomenilo, da mora rumeno majico predzadnji dan predati in se s tem posloviti od zmage.
Začelo se je prekletstvo Dirke po Franciji, ki jo Roglič še vedno neuspešno lovi.
Sezono je nato znova reševal na Dirki po Španiji. Tudi tokrat jo je osvojil brez večjih težav, čeprav je predzadnji dan nekoliko visel v zadnjih kilometrih. A nato je stisnil iz sebe še zadnje atome moči, omejil izgubo in zadržal prednost v skupnem seštevku. Vuelta številka dve je bila njegova.
Prekletstvo Dirke po Franciji
Zmage na Dirki po Španiji zagotovo za Rogliča niso bile nepomembne, a sveti gral kolesarstva je ostal neosvojen. Jasno je bilo, da bo vsako leto poskušal osvojiti Dirko po Franciji, s katero pa očitno ne najdeta skupnega jezika.
Leta 2021 se je že v prvi etapi znašel na tleh, a jo na srečo odnesel brez posledic. Žal pa se jim ni uspel izogniti dva dni kasneje, ko je grdo padel na makadam ob cesti. Z bolečinami se je nekaj časa še boril, nato pa pred 9. etapo sklenil, da nadaljevanje nima smisla.
Dirki po Franciji je pomahal v slovo in sploh prvič v karieri predčasno končal tritedensko dirko. Prav tako je prvič Grand Tour končal brez etapne zmage in tako prekinil niz sedmih dirk z etapno zmago.
V Španiji se je nato ponovila zgodba preteklih let. Roglič je bil na Dirki po Španiji znova dominanten, tokrat celo najbolj v vseh treh letih. Njegova tretja zaporedna zmaga niti za trenutek ni bila vprašljiva. Španski navijači so ga sprejeli za svojega, Roglič pa se je še s tretjo zmago postavil ob bok največjim šampionom preteklosti.
Ponovitev leta 2021?
Da si Roglič in Dirka po Franciji nista usojena, smo lahko spoznali tudi letos. Slovenski as je moral znova predčasno končati z dirko. Tokrat je bilo zanj usodno bližnje srečanje z balo sena v peti etapi. Salta preko nje je rezultirala v izpah rame in dve zlomljeni vretenci, ki sta ga kljub dolgi borbi pred 15. etapo poslali domov.
Roglič prav v teh dneh znova rešuje sezono v Španiji. Poškodba je bila tokrat hujša kot v preteklosti, zato njegova priprava na Vuelto ni bila optimalna. Da ni v pravi formi, smo lahko spoznali že v uvodnem tednu, a kljub temu ostaja v boju za zmago.
Stiskamo pesti, da bo Rogliču uspel veliki met in bo slekel Remca Evenepoela ter kot prvi kolesar v zgodovini še četrtič zapored osvojil rdečo majico.
Pogled v prihodnost
Roglič je po opravljeni 13. etapi praznoval jubilej. Uspešno je končal že 200 etapo na Grand Tourih, kar je zavidanja vreden dosežek. Če vzamemo v zakup še dejstvo, da je kolesarsko kariero začel precej pozno, tovrsten mejnik dobi še dodatno težo.
Roglič pa se ne želi oklepati preteklosti. Vajeni smo že, da je njegov pogled usmerjen v prihodnost in nič drugače ni niti po prevoženi 200. etapi.
“Danes sem končal svojo 200. etapo. A ni pomembna zadnja, ampak naslednja,” je zapisal na družbenih omrežjih.
Primož, še na mnoge!
