Belgija je od domačega svetovnega prvenstva pričakovala dva naslova svetovnega prvaka, na koncu pa se morajo zadovoljiti ‘le’ z drugim in tretjim mestom s kronometrske preizkušnje. Največja pričakovanja so imeli do Wouta van Aerta, ki pa so mu v zaključku cestne preizkušnje pošle moči.
Belgijski navijači imajo vedno velike apetite, ko pride do enodnevnih preizkušenj, še posebej na njihovih tleh. Pred cestno dirko so napovedovali zmago Wouta van Aerta, a morali na koncu le športno priznati premoč ostalim tekmecem.
Van Aert je bil v cilju razočaran, a je sprejel dejstvo, da tokrat žal ni bil najboljši. Čeprav bi se rad oblekel v mavrično majico, pa tokrat tega ni bil sposoben.
»Tudi jaz sem le človek. Seveda nisem bil slab, a tudi nisem bil dovolj dober. V zaključku sem bil zraven in razlike do Alaphilippa niso bile velike. Nisem se osmešil, a hkrati ni bilo dovolj dobro,« je povedal Belgijec.
»Dva razloga sta bila, da nismo zmagali: Alaphilippe je bil mnogo močnejši in jaz nisem bil tako dober, kot sem upal, da bom.«
Belgijska izbrana vrsta je bila ena najmočnejših na dirki, zato so mnogi pričakovali, da bodo večji del dneva oni nadzirali potek dirke. A že kmalu po začetku so vsi načrti zleteli skozi okno, saj so se resni napadi začeli že 180 kilometrov pred ciljem.
»Nisem pričakoval, da bomo že tako zgodaj pod pritiskom. Izgledalo je, kot da bi narobe šteli kroge. Ko smo prvič zaključili flandrski krog, je bilo do cilja še 200 kilometrov, dirka pa je že eksplodirala,« je bil presenečen Van Aert, ki je ob prvih napadih lahko ostal skrit v glavnini, saj je v ospredju tempo narekoval Remco Evenepoel.
Najbolj vsestranski kolesar sveta je bil s taktiko svoje reprezentance zadovoljen. Kot pravi sam, niso storili ključnih napak, na koncu so pač odločale noge.
»Pritisk je zagotovo bil, a se nismo sesedli pod njegovo težo. Ohranili smo hladne glave, in ko smo se pomaknili na čelo, so pritisk občutile tudi druge reprezentance. Taktiko smo izpeljali skladno z željami.«
Čeprav je Van Aert vse do zadnjega vzpona na Smeysberg čutil, da se noge vrtijo dobro, pa je na strmini spoznal, da danes ne bo mogel slediti napadom glavnih tekmecev. Dirigentsko paličico je prepustil Jasperju Stuyvenu, domačinu v Leuvenu.
»Na vzponu Smeysberg nisem uspel slediti. Alaphilippe in Colbrelli sta zagotovo kolesarja, katerih napadom želim slediti,« je bil jasen 27-letnik, ki je priznal, da bi moral Stuyvena prej obvestiti o svoji krizi.
»Moral bi povedati prej. Ves čas je bil naš namen, da se izmenjujemo v napadih in se tako izognemo obrambni drži. Tik pred napadom Alaphilippa na Sv. Antonu sem Jasperju priznal, da nisem dovolj dober, da bi lahko zmagal. Alaphilippe je bil močnejši. Lepo bi bilo osvojiti tolažilno nagrado z mestom na stopničkah. Tega je škoda,« je še dodal Van Aert.
Novinarsko konferenco je Van Aert končal z iskrenim priznanjem: »Veliko sem preklinjal. Tudi sedaj pa moram biti vodja in govoriti s fanti.«
