V zadnjih dneh so oči celotnega sveta uperjene v Ukrajino. Vojna, ki jo je začela Rusija, že ima učinek na mnoga področja našega življenja, njen vpliv pa začenja čutiti tudi kolesarski svet.
Najrazličnejše športne zveze so v zadnjih dneh že sporočile, da Ruski športniki in moštva na tekmovanjih pod njihovim okriljem ne smejo več tekmovati.
Včeraj sta FIFA in UEFA rusko reprezentanco izključili iz vseh tekmovanj, kmalu pa se je sankcijam pridružil tudi Mednarodni olimpijski komite. Ta je vse mednarodne športne zveze pozval, naj sledijo zgledu nogometnega sveta in vsem ruskim ter beloruskim športnikom prepovejo nastopanje na tekmovanjih.
V uradni izjavi so pri MOK-u poudarili, da se zavedajo, da kaznovanje športnikov na podlagi odločitev politikov ni pošteno, a da situacija v Ukrajini tudi ukrajinskim športnikom omogoča tekmovanje. S sankcijami proti Rusom in Belorusom bo vsaj na tem področju razmerje moči izenačeno.
Kot smo že vajeni, je MOK v svojih zahtevah popustljiv. Tudi tokrat so dopustili izjemo, s katero bi ruski športniki lahko vseeno nastopali na večini tekmovanj.
“Ruski in beloruski športniki, najsi bodo posamezniki ali ekipi, so lahko sprejeti le kot nevtralni športniki ali nevtralne ekipe. Brez državnih simbolov, barv, zastav ali himn.”
Podobnih sankcij so ruski športniki že vajeni. Zaradi dopinškega škandala zadnja leta na olimpijskih igrah nastopajo kot člani ruskega olimpijskega komiteja, pri čemer je prepovedano razkazovanje državnih simbolov.
Kakšen bo vpliv na svet kolesarstva?
V World Tour svetu trenutno ni ekipe, ki bi bila registrirana pod rusko zastavo. Najdemo pa tovrstno moštvo stopničko nižje. Gazprom-RusVelo nastopa v prokontinentalnem razredu, pred dnevi so se celo razveselili etapne zmage na UAE Touru. Že tedaj pa so kolesarski navdušenci zahtevali njihovo prepoved nastopanja.
Veliko bolj kot ruske ekipe pa bi sankcija lahko prizadela posamezne kolesarje. V World Touru najdemo dva – Aleksandra Vlasova (Bora-hansgrohe) in Pavela Sivakovega (Ineos Grenadiers). Predvsem prvi si letos obeta dobro sezono, ki bi mu jo lahko pokvarilo politično stanje.
Vseeno gre pričakovati, da bosta oba Rusa nadaljevala sezono, odreči se bosta morala le državnim simbolom. A tu se pogosto lahko zatakne, saj imajo posamezniki različen pogled na ukrepe in se morda, kljub možnosti nastopa, v znak protesta odločijo za drugačno potezo.
Bivša kolesarja pripravljena poprijeti za orožje
Johan Museeuw je pred dnevi na družbenih omrežjih delil pretresljivo zgodbo. Po telefonu ga je poklical nekdanji rival Ukrajinec Andrei Tchmil, ki je kasneje prevzel belgijsko državljanstvo.
Po koncu kariere se je Tchmil preselil v Moldavijo in si tam ustvaril družino. V telefonskem pogovoru je razkril, da je ženo in enoletnega sina poslal v Romunijo, sam pa ostaja v Moldaviji, tik ob Ukrajinski meji, kjer bo čakal na razplet dogodkov.
Povedal je, da se je po potrebi pripravljen tudi vrniti v domovino in poprijeti za orožje. Prav zaradi tega je poklical nekdanjega rivala in se v čustvenem pogovoru tudi delno že poslovil.
“Johan, želel sem te ponovno slišati. Ne vem, če bom jutri ali dan zatem še tu,” je besede Tchmila povzel Museeuw.
“Bila sva vojne na kolesu, sedaj pa sem sredi prave vojne. Živim na meji z Ukrajino in sem 100 kilometrov oddaljen od bitke. Danes zjutraj sem ženo in otroka poslal v Romunijo na varno. Jaz se bom boril in branil državo.”
“Pošiljam ti tri poljube,” je še dodal Tchmil.
Podobno odločitev je sprejel tudi Yaroslav Popovych, prav tako nekdanji kolesar, danes pa športni direktor Trek-Segafreda. Z družino sicer živi v Italiji, a trenutno ne izključuje povratka v Ukrajino.
Preko videosporočila je pozval vse Italijane, naj pomagajo Ukrajinskemu narodu z najrazličnejšimi potrebščinami za preživetje. Sam se je namreč povezal z nekaterimi znanci, s katerimi organizira reden prevoz potrebščin v Ukrajino.
V sporočilu pa ni pozval le k pomoči, pač pa je naznanil, da se je pripravljen tudi vrniti domov in poprijeti za orožje. Kot je priznal, je podobno razmišljal že leta 2014, ko je vojna potekala na Krimskem polotoku, a je takrat sklenil, da se izogne vojni. Tokrat razmišlja drugače.
“Vse ,o čemer razmišljam, je povratek v domovino in vključitev v boj. Leta 2014 sem okleval, saj sem bil še kolesar. Ženi sem v petek povedal svoje misli in bila je precej jezna. Kljub temu se tako počutim, tega ne morem spremeniti. Seveda sem prestrašen, a leta 2014 so bili ljudje dnevno bombardirani, čeprav je bilo veliko manj govora o tem, in nisem odšel tja. Danes se ne želim več skrivati,” je še dodal.