Ko je Primož Roglič zaostal na zaključnem vzponu četrte etape, je marsikateremu Slovencu zastalo srce. Jonas Vingegaard je sledil napadu, našega asa pa ni bilo v ospredju. A razlog za to je predvsem slabši položaj v skupini v trenutku napada.
Kakšna je forma Primoža Rogliča, bomo videli v petek, ko dirka prvič zavije v gore. Že včeraj pa smo v zaključku lahko videli boje na vzponu, a zaradi kratke dolžine tam forma hribolazcev ni igrala velike vloge. Najbolj pomemben je bil položaj v trenutku napada.
Primož Roglič je imel slab položaj, morda celo najslabšega med kapetani ekip. V trenutku napada, do katerega je prišlo povsem takoj po začetku vzpona, je vozil na 75. položaju v skupini, torej povsem zaprt v ozadju.
V nadaljevanju 900-metrskega vzpona je popravljal svoj položaj in se prebijal v ospredje, a čelo dirke se je že odpeljalo. Vendar pa je Slovenec storil dovolj, da je ostal ob vseh najpomembnejših tekmecih, s katerimi je naposled prišel v cilj.
Da je Roglič vzpon odpeljal dobro, govori tudi dejstvo, da je na klancu postavil drugi najboljši čas. Najboljši pripada Woutu van Aertu, ki je zanj potreboval 1:46, Roglič pa je na vrh prišel dve sekundi počasneje.
Noben drug kapetan ni na vzpon vozil hitreje, Jonas Vingegaard je recimo potreboval sekundo več, Tadej Pogačar pa šest sekund več.
Cote du Cape Blanc-Nez #TDF2022. @WoutvanAert did an amazing climb. Team leader @rogla seemed to crack. But he started the climb too far (75th). He made a lot of positions up, but that costed to much to follow vAert at the end. He had the 2nd time at the climb, only 2 sec slower pic.twitter.com/xnn54m5f39
— Mortirolo Analyses (@MortiroloA) July 5, 2022
Glede na včerajšnjo predstavo nas torej forma Rogliča ne more skrbeti, bolj smo lahko v skrbeh zaradi njegovega položaja v trenutku napada. A verjamemo, da bo v gorah drugačna zgodba, tam bo namreč bolj pripravljen na pospeševanja tekmecev.