Organizatorji olimpijskih iger so dobro leto dni pred vrhuncem prihodnje sezone razkrili traso cestne dirke kot tudi kronometra. Slovenskim kolesarjem odgovarja predvsem cestna dirka, medtem ko bo kronometer zanje verjetno preveč raven.
Cestna dirka pariških olimpijskih iger bo dolga kar 273 kilometrov, a bo postregla z “le” 2800 višinskimi metri. Večina teh se bo nabrala na kratkih klancih, ki jih bodo kolesarji premagovali v okolici Pariza, na koncu pa jih čaka trikratni vzpon na Montmartre, kjer se bodo borili tudi s tlakovci.
Trasa bo zaradi zaključnih krogov po Parizu dovolj zahtevna, da bodo imeli čistokrvni šprinterji težave držati stik z glavnino. Hkrati pa se hribolazci ne bodo mogli otresti nekoliko bolj vzdržljivih hitrih fantov. Na ciljni ravnini, ki bo vodila do trga Trocadero, tako pričakujemo šprint manjše skupine.
Prav vzdržljivih hitrih fantov ima v svojih vrstah veliko tudi Slovenija. Trasa je na prvi pogled pisana na kožo Mateja Mohoriča, a dobro bi se na njej lahko znašel tudi Luka Mezgec. Da imata v svojem arzenalu močen šprint sta dokazala tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, ki bo ob ustreznem redčenju skupine lahko posegla po zmagi.
Slovenski upi bodo torej veliki, a bo moral selektor Uroš Murn dobro skovati taktiko in izkoristiti morebitno igranje na karte večih kapetanov. Treba je izpostaviti tudi Jana Tratnika, ki bi lahko presenetil z napadom v zaključku in tako tekmece prisilil v narekovanje tempa.
Kako številčno zasedbo bo imela Slovenija v Parizu za zdaj še ni jasno. O tem se bo odločalo oktobra, ko se bo pogledalo UCI točke, ki so jih naši fantje zbrali v letošnjem letu. Slovenija trenutno zaseda četrto mesto, najboljših pet reprezentanc pa bo na olimpijske igre lahko pripeljalo pet kolesarjev.
Kronometer po željah specialistov
Organizatorji olimpijskih iger so razkrili tudi traso kronometra, ki bo v celoti potekala po ulicah Pariza. Ta bo dolga 32,2 kilometra, a bo vsebovala le 150 višinskih metrov.
Trasa je praktično povsem ravna, kar pomeni, da lahko v boju za olimpijsko zlato pričakujemo predvsem specialiste za vožnjo na čas. V slovenskih vrstah ta naziv pripada predvsem Janu Tratniku, a tudi on bi si verjetno želel kakšen meter vzpona več.
V zadnjih letih smo vajeni tudi, da na kronometrih visoko posegata Tadej Pogačar in Primož Roglič. Predvsem slednji je olimpijski prvak v tej disciplini, a do naslova je prišel na povsem drugačni trasi, kjer se je o zmagovalcu odločalo na vzponih.
Slovenija ima za zdaj na kronometru zagotovljeno le eno mesto, saj aktualni olimpijski prvak nima avtomatskega mesta na štartni listi. Naši fantje si sicer lahko zagotovijo še dodatno mesto na kronometru, a se bo moral za to eden izmed njih na svetovnem prvenstvu v kronometru uvrstiti v najboljšo deseterico.