Dolgo časa se je namigovalo, da bo letošnja Dirka po Španiji ena najtežjih v zadnjem času. Na predstavitvi trase v Barceloni je sedaj to postalo tudi uradno, saj se bodo morali kolesarji spopasti z nekaterimi najtežjimi vzponi Španije kot tudi Francije.
Kot smo že vajeni, je zadnja izmed Grand Tourov svojo traso razkrila Dirka po Španiji. V Barceloni, kjer se bo začel 78. krog po Španiji, je bilo predstavljenih vseh 21 etap, ki bodo poskrbele za eno najtežjih preizkušenj v zadnjih letih.
Dirka po Španiji se bo pričela 26. avgusta, končala pa 17. septembra v Madridu. V vmesnem času bo obiskala tri države, poleg Španije še Andoro in Francijo.
Slovenci imamo s špansko preizkušnjo poseben odnos zaradi uspehov Primoža Rogliča, ki ga lahko zopet pričakujemo v boju za rdečo majico. V koledarju ima namreč že zapisano Dirko po Španiji.
Že prvi teden pričakujemo razlike
Vajeni smo, da je prvi teden tritedenske dirke ponavadi nekoliko lažji in je namenjen predvsem “ogrevanju” glavnih favoritov.
Španci so letos prekinili to tradicijo in že prvi teden začinili z nekaterimi izjemno težkimi etapami. Vse skupaj se bo začelo s 14,6-kilometrskim ekipnim kronometrom na ulicah Barcelone, kjer bodo najboljše ekipe svojim kapetanom že lahko prinesle nekaj sekund prednosti.
A pravi boj med favoriti za končno zmago se bo začel v tretji etapi. Ta nam bo že ponudila zaključek na klanec prve kategorije. Kolesarji bodo dan zaključili v Andori, kjer se bodo najprej povzpeli na 18-kilometrski Coll d’Ordino (1. kategorija), po spustu v dolino pa je takoj na sporedu še zaključni 7-kilometrski klanec prve kategorije.
Časa za počitek ne bo veliko. Po dveh dneh, namenjenih šprinterjem, nov gorski dan kolesarje čaka že v 6. etapi. Ta se bo končala z vzponom prve kategorije, ki se bo po 11 kilometrih končal na nadmorski višini 1950 metrov.
Zaključek prvega tedna bo nekoliko lažji, a bo vseeno ponudil nekaj gorskih ciljev. Osma etapa, ki je na prvi pogled namenjena ubežnikom, bo karavano vodila preko petih vzponov, tudi enega prve kategorije, ki bo na sporedu tri kilometre od cilja.
Deveta in hkrati zadnja etapa prvega tedna se bo končala z vzponom na klanec druge kategorije, kjer pa bodo favoriti verjetno hranili moči za nadaljevanje dirke.
Drugi teden še posamična vožnja na čas
Tudi drugi teden se bo začel z vožnjo na čas, tokrat posamično. Gostil jo bo Valladolid, ki bo gledalcem ponudil 25-kilometrsko večinoma ravninsko traso.
Dan kasneje, v 11. etapi, bodo favoriti zopet morali razkazati svojo moč. Trasa se bo po precej lahkih 154 kilometrih v zaključku namreč postavila pokonci in z vzponom prve kategorije kolesarje vodila do Lagune Negra (8,6 km; 5,7 %).
Gledalci pa se bodo v drugem tednu še precej bolj kot vzpona na Laguno Negro, veselili peklenske 13. etape. Ta namreč prinaša kar štiri kategorizirane vzpone, med njim dva uvrščena izven kategorije.
Kolesarji bodo že od samega štarta naprej poganjali v klanec in se kmalu preko prelaza Portalet preselili v Francijo. Tam se bodo le spuščali ali vzpenjali, saj etapa ne bo ponudila niti metra ravnine.
Zagrizli bodo v nekatere poznane strmine z Dirke po Franciji. Najprej jih čaka spopad s prelazom Aubisque (16,4 km; 7,1 %), nato sledi prelaz Spandelles (10,3 km; 8,3 %), za konec pa še dolgo napovedovani vzpon na legendarni prelaz Tourmalet (18,9 km; 7,7 %).
Tudi dan kasneje noge ne bodo počivale. Kolesarji se bodo še naprej mudili po Francoski strani Pirenejev in se najprej povzpeli na prelaz Hourcere (10,5 km; 7,8 %), nato pa zagrizli še v strmino prelaza Erroymendi (10,1 km; 6,3 %), kjer bodo tudi vstopili nazaj v Španijio. Kot da to še ne bi bilo dovolj, jih čaka še zaključni vzpon na Puerto de Belagua, ki pa je vsaj na papirju nekoliko lažji od preteklih dveh klancev.
O zmagovalcu se bo odločalo na Angliruju
Zadnji teden se bo po dnevu počitka začel z lažjo etapo, ki pa bo v zadnjih kilometrih ponudila vzpon druge kategorije, kjer se da pridobiti nekaj sekund. A vprašanje je, če se bo kdo opogumil in porabil katero izmed “vžigalic”, saj je dan kasneje na sporedu odločilna etapa dirke.
Sedemnajsti dan bo na sporedu legendarni vzpon na Angliru, ki velja za enega najtežjih vzponov v profesionalnem kolesarstvu. Večkrat je že zlomil največja kolesarska imena in zagotovo bo žrtve terjal tudi letos.
Etapa bo sicer precej kratka, dolga le 122 kilometrov. Favoriti bodo noge ogreli že na predhodnih dveh vzponih prve kategorije, a prav vsi bodo čakali na zaključni klanec. Angliru z dolžino 13 kilometrov ne sodi med najdaljše vzpone, a težkega ga dela predvsem 10,3-% povprečni naklon, ki na trenutke preseže tudi 20 %.
Osemnajsta etapa bo še zadnja, ki bo ponujala ustvarjanje časovnih razlik. S petimi vzponi, tudi zaključnim prve kategorije, bo kolesarje, ki ne bodo zadovoljni z uvrstitvijo, prisilila v napad, a vprašanje je, koliko moči bo še ostalo po preteklem dnevu.
Nekaj točk za pikčasto majico bo na voljo še v predzadnji etapi. Ta bo v krogih prečkala tri vzpone tretje kategorije, kjer bodo verjetno slavo dneva odnesli ubežniki.
Zadnja etapa se bo, kot smo že vajeni, odvila v Madridu. Namenjena bo paradi šampionov, šprinterji pa se bodo na koncu udarili za prestižno etapno zmago.
