Gozd Arenberg velja za najtežjo točko dirke Pariz-Roubaix. Ne le gromozanski tlakovci, nevarnost kolesarjem predstavlja tudi visoka vstopna hitrost na dobra 2 kilometra dolg odsek, ki lahko doseže tudi 60 km/h. Tekmovalci so prosili organizatorja, naj sprejem ukrepe, ki bi hitrost znižali.
Pariz-Roubaix je verjetno najnevarnejša dirka v koledarju. Kolesarji morajo premagati več kot 50 kilometrov tlakovcev, nekateri odseki pa komaj še omogočajo vožnjo s kolesom.
Eden izmed najbolj prepoznavnih, hkrati pa tudi najbolj zahtevnih in nevarnih odsekov je arenberški gozd. 2,3 kilometra dolg povsem raven odsek vsebuje največje ‘skale’, ki so na tla spravile že marsikaterega kolesarja.
Dodatno nevarnost predstavlja vstop na omenjeni odsek. Metri pred začetkom so namreč povsem ravni in kolesarji v želji po čim boljšem položaju močno dvignejo hitrost. Tako običajno na tlakovce zapeljejo s hitrostjo 60 km/h.
Vsaka napaka pri takšni hitrosti je kaznovana s padcem. Že premočen stisk zavor lahko povzroči zdrs gume na spolzkih tlakovcih.
Kolesarji zato letos želijo dirko narediti varnejšo. Združenje profesionalnih kolesarjev (CPA) je zaprosilo organizatorja, naj poskrbi, da bo hitrost v prvih metrih Arenberga nižja.
ASO, ki stoji za dirko, se je že odzval in prišel na plano s predlogom, ki pa za zdaj še ni potrjen, saj so tovrstne spremembe težko uresničljive v kratkem časovnem obdobju.
Ideja, ki jo je predstavil predsednik dirke Thierry Gouvenou, je, da bi v zadnjih metrih pred Arenbergom na cesto umestili serijo zavojev, ki bi kolesarje prisilila v zaviranje.
»Tu sem dirkal že dvanajstkrat in dvanajstkrat sem prišel pred gozd Arenberg in se spraševal, kako bom prišel ven,« je svoje spomine predstavil Gouvenou.
»Ideja je, da bi dodali nekaj zavojev in se tako skupina upočasni ter raztegne. Podobno kot so šikane na avtomobilističnih dirkališčih.«
»Trenutno v Arenbergu dosegajo hitrost približno 60 km/h. Če bi to lahko znižali na 30-35 km/h, bi bilo manj tvegano. S tem bi se še dodatno poudarila težavnost odseka, saj bi kolesarji tja prišli brez ‘zaleta'”
Francoski direktor je poudaril, da je kolesarje opozoril na dejstvo, da se bo zgoščevanje posledično začelo pred zavoji, a so mu odgovorili, da raje zavirajo na asfaltu kot na tlakovcih.
Za konec je Gouvenou pojasnil še, da sprememba še ni potrjena, saj se morajo z njo strinjati lokalne oblasti.