V Kongresni palači v Parizu je bila predstavljena trasa 111. izvedbe Dirke po Franciji, ki jo bomo spremljali v prihodnji sezoni. Ta se bo začela v Firencah, končala pa v Nici.
Prihodnja Dirka po Franciji se po eni strani vrača k tradicionalni trasi, po drugi pa bo iz številnih razlogov zelo posebna.
Prvič v zgodovini se bo dirka začela v Italiji, natančneje v Firencah. Vse skupaj se bo začelo 29. junija, karavana pa bo nato pri naših zahodnih sosedih ostala tri dni.
Prav tako prvič v zgodovini se dirka ne bo končala v Parizu. Zadnjo etapo bo gostila Nica (21. julij), saj se bo ob zaključku dirke Pariz pripravljal na olimpijske igre, ki bodo na sporedu le teden dni po koncu Toura.
A pojdimo lepo po vrsti in si poglejmo, kaj nam prinaša vsak izmed treh tednov dirkanja.
Prvi teden: Iz Italije naravnost v gore ter na kronometrsko kolo
Kot že omenjeno, se bo dirka začela v Italiji, kjer bomo pospremili tri izjemno dolge etape. Že prvi dan kolesarje čaka 206 kilometrov dirkanja, premagati pa bo potrebno tudi 3600 višinskih metrov. Tudi drugi dan bo dosegel 200 kilometrsko znamko, a bo na trasi precej manj višinskih metrov.
Tretja in hkrati zadnja etapa, ki bo v celoti potekala na italijanskih tleh, bo najdaljša na celotni dirki. Začela se bo v Plaisancu, končala pa 229 kilometrov kasneje v Torinu. Organizatorji so jo sicer označili za ravninsko, kar pomeni, da bodo na zmago računali šprinterji, a se bodo morali potruditi za svojo priložnost.
V četrti etapi se bo dirka vrnila v domovino, a povratek ne bo prav preprost. Na sporedu bo namreč že prva gorska etapa, ki bo kolesarje vodila preko italijanskega vzpona Sestrieres in prelaza Montgenevre. Tam se bodo kolesarju tudi prvič spustili v Francijo, pred ciljem pa jih čaka še legendarni prelaz Galibier. Cilj sicer ne bo na vrhu, pač pa z njega sledi še spust do ciljne črte.
Ekipe si bodo v prvem tednu označile še sedmo etapo. Ta prinaša prvega izmed dveh posamičnih kronometrov na dirki. Dolg bo 25 kilometrov in bo potekal po zavitih cestah med vinogradi, ob koncu pa kolesarje čaka tudi 1,6 kilometra dolg vzpon, ki pa ga bodo prevozili na kronometrskem kolesu.
Podaljšani prvi teden se bo končal z deveto etapo, ki ob pogledu na profil ni pretirano zahtevna, a skriva past. To predstavlja 14 makadamskih odsekov, ki bodo razporejeni preko celotne dolžine 199 kilometrov dolge trase.
Drugi teden: Od severa proti Pirenejem
Po prostem dnevu kolesarje čaka lažji dan na severnem delu Francije, tik pod prestolnico. Troyes predstavlja najsevernejšo točko dirke, ki se bo v večini izognila skrajno severnih predelov države.
Že enajsta etapa pa bo znova preizkusila pripravljenost kolesarjev. Tokrat jih bo v zaključku čakalo vzpenjanje preko štirih kategoriziranih vzponov Centralnega masiva, ki bodo skupaj postregli s preko 4000 višinskimi metri.
To pa nikakor še ne bo konec vzpenjanja v drugem tednu. Kot smo vajeni, bosta etapi ob koncu tedna znova potekali v gorah, natančneje v Pirenejih.
Štirinajsta etapa se bo povzpela na znameniti prelaz Tourmalet, ki pa bo šele prvi izmed treh vzponov dneva. Sledil mu bo namreč Hourquette d’Ancizan, etapa pa se bo končala z vzponom na Pla d’Adet, kjer bo dirka praznovala 50. obletnico prvega obiska tega vzpona.
Drugi teden se bo zaključil s petnajsto etapo. Znova bodo kolesarje pekle noge, saj se bo treba spopasti s petimi kategoriziranimi vzponi. Eden izmed njih bo na sporedu že takoj na začetku etape, a za gledalce bo najbolj zanimiv zadnji klanec. Vzpon na Plateau de Beille je dolg slabih 16 kilometrov in dosega povprečni naklon 7,9 %, kar obljublja napete boje med kandidati za končno zmago.
Tretji teden: Pekel v gorah in odločujoči kronometer
Tretji teden se bo začel zmerno, z ravninsko etapo, a to je tudi edina priložnost za šprinterje v zadnjem tednu. V nadaljevanju se bo trasa bolj ali manj le še vzpenjala ali spuščala.
Sedemnajsta etapa se preko celotne dolžine vzpenja, a je naklon v prvem delu še precej zmeren. V zaključku pa ritem prvega dela razbijejo trije vzponi. Na enem izmed njih se bo dan tudi zaključil.
Že kmalu pa bo prva alpska etapa pozabljena, saj je le dva dni kasneje na sporedu kraljevska devetnajsta etapa. Dih jemlje že pogled na njen profil, zagotovo pa bodo za zrakom hlastali tudi kolesarji, ko bodo po 145 kilometrih končno osvojili zaključni vzpon.
Dan se bo začel v Embrunu in po 20 kilometrih je na sporedu prvi vzpon na Col de Vars (18,8 km; 5,7 %). Sledi dolg in položen spust ter nato nemudoma spopad z najvišje ležečo cesto v Alpah, ki bo karavano pripeljala na 2802 metrov visok prelaz Bonette (22,9 km; 6,9 %).
Vzpenjanja pa še ne bo konec. Po novem spustu sledi še vzpon na zaključni klanec Isola 2000 (16,1 km; 7,1 %), kjer lahko pričakujemo eksplozijo med kandidati za končno zmago.
Dan kasneje bodo imeli kolesarji na dvajseti etapi nove možnosti za napade. Sestavljajo jo vzponi v okolici Nice, ki jih številni profesionalci odlično poznajo, med njimi tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar.
Kolesarje čaka le 133 kilometrov dirkanja, a bo potrebno premagati štiri kategorizirane vzpone. Zanimiv bo predvsem vzpon Couillole (15,7 km; 7,1 %), ki bo karavano pripeljal do ciljne črte.
Za razliko od preteklih let pa po dvajseti etapi še ne bo vse odločeno. Dirka po Franciji se bo leta 2024 namreč končala s posamično vožnjo na čas, ki jo bo gostila Nica.
O zmagovalcu bi tako lahko odločal 34 kilometrov dolg kronometer, ki bo potekal od Monaka do Nice. Že v prvem delu kolesarje čakata dva vzpona, najprej La Turbine (8,1 km; 5,6 %), nato pa še prelaz Eze (1,6 km; 8,1 %). Sledi dolg spust in ravninskih pet kilometrov do ciljne črte.