Ben O’Connor je zmagovalec tretje etape UAE Toura, kjer je v zadnjih metrih s pomočjo ekipe napadel glavnino, pred katero je imel v cilju pet sekund prednosti. Novi vodilni na dirki je Jay Vine.
Pred kolesarji na dirki po Združenih Arabskih Emiratih je bila na sporedu prva gorska etapa. Kar 19-kilometrski Jebel Jais s povprečnim naklonom 5.6% je čakal najboljše hribolazce na dirki, kjer sicer ni tistih največjih imen.
Vzpon je že petkrat gostil cilj etape na UAE Touru, tam pa so slavila sama velika imena iz sveta kolesarstva. Lani je s samostojno akcijo na vrh prvi prišel Einer Rubio (Movistar), ki je edini bivši zmagovalec danes na štartu. Dve leti nazaj je šprint večje skupine dobil Tadej Pogačar (UAE Emirates), leto poprej pa je z napadom najboljše presenetil Jonas Vingegaard (Visma – Lease a Bike), ki je takrat osvojil svojo prvo zmago na najvišjem nivoju, Pogačar je dobil šprint skupine za drugo mesto. Že na premierni ediciji dirke pa smo Slovenci prvi osvojili vrh Jebel Jaisa, Primož Roglič je leta 2019 tule prešprintal Toma Dumoulina in osvojil svojo prvo skupno zmago v sezoni.
Letos je bila situacija drugačna, slovenski navdušenci nismo imeli svojega favorita za zmago, čeprav je dirkal tudi Luka Mezgec (Jayco AlUla). Pravo malo presenečenje bi bilo, če na vrhu ne bi slavila domača ekipa UAE Emirates, ki je imela danes ogromno municije za morebitno osvojitev etape. Vodilni trije v generalni razvrstitvi so bili Brandon McNulty, Jay Vine in Mikkel Bjerg, tudi Adam Yates pa je bil zgolj nekaj sekund zadaj. Športni direktor Andrej Hauptman je torej imel mnogo sladkih skrbi, ki pa jih naš strateg v avtu moštva zna odlično rešiti.
Njegovi ekipi bi po mnenju navijačev največ preglavic lahko povzročali Tobias Foss (Ineos Grenadiers), Ilan van Wilder (Soudal – Quick Step), Pello Bilbao (Bahrain Victorious), Ivan Romeo (Movistar), Ben O’Connor (Decathlon AG2R) in Michael Storer (Tudor Pro Cycling), zagotovo pa je šlo pričakovati veliko napadov od daleč, saj zmagovalca na vrhu vzpona v večini primerov odloči šprint glavnine, v katerem velika večina kolesarjev nima veliko možnosti za zmago. Z napadom od daleč lahko tako kakšen soliden hribolazec, ki zaostaja nekaj časa v skupnem seštevku, poskuša prelisičiti ekipe, ki kontrolirajo ritem na čelu in si pridobiti dovolj visoko prednost, ki jo morda lahko obdrži vse do ciljne črte.
Mark Stewart (Corratec – Vini Fantini) je na letečih ciljih ubranil črno majico najboljšega po točkah na prav teh, a tudi v glavnini je bilo kar nekaj živčnosti. Na vetru se je skupina razbila, a kmalu so se zadeve umirile in na vznožje vzpona na Jebel Jais so vsi najboljši prišli skupaj. Ekipa UAE je celoten dan nadzirala ritem, nekaj težav je imel Adam Yates, ki je padel, a hitro se je vrnil naprej k ekipnim kolegom. Tudi na Jebel Jaisu je domače moštvo narekovalo tempo, izkazala sta se Vegard Stake Laengen in Mikkel Bjerg, na žalost Hauptmanove armade pa je enajst kilometrov pred ciljem na rob ceste zavil Adam Yates, ki je tako povsem nepričakovano odstopil z dirke.
Einer Rubio je tudi letos poskusil z napadom, tudi Jan Hirt (Soudal – Quick Step) je skočil, a Bjerg je oba ujel v zgolj nekaj metrih. V zadnji kilometer je prišla večja skupina okrog dvajsetih kolesarjev, ki so se želeli v šprintu udarili za zmago na vrhu vzpona. Točno pod hudičevim jezikom je skočil Valentin Paret-Peintre z Benom O’Connorjem na svojem kolesu, Avstralec pa je nadaljeval z izjemnim tempom. Zadaj je lovil Jay Vine, a ni mu uspelo ujeti O’Connorja, ki je osvojil lepo etapno zmago na vrhu Jebel Jaisa.
Na drugo mesto je prišel Jay Vine, šprint glavnine pa je dobil Lennert van Eetvelt (Lotto – Dstny). Vine je zaradi bonifikacij oblekel majico vodilnega, McNulty je zdrsnil na tretje mesto, tudi O’Connor pa je pridobil nekaj mest, sedaj je na drugem mestu. V prihodnjih dneh sledijo kar tri šprinterske etape, na katerih bo tudi velika nevarnost vetra.