Tadej Pogačar po devetih dneh dirkanja prepričljivo sedi na vrhu skupne razvrstitve in po mnenju nekdanjega zmagovalca Dirke po Franciji Andyja Schlecka, bo tako tudi ostalo, če tekmeci v gorah ne bodo tvegali z napadi od daleč.
Na letošnji Dirki po Franciji smo videli dve gorski etapi in na obeh se je kot najmočnejši izkazal Tadej Pogačar (UAE Emirates), med tem, ko so tekmeci le čakali na zaključne metre in s tem omejevali morebitne izgube.
Na vzponu še niso videli napadov, tudi poskusov ne. Še najbližje temu je bilo pospeševanje Jonasa Vingegaarda (Jumbo-Visma) v zadnjih metrih vzpona na La Super Planche des Belles Filles, a napad 100 metrov do cilja se težko šteje za napad na rumeno majico.
Andy Schleck, zmagovalec francoske pentlje leta 2010, je razočaran nad pasivnostjo tekmecev Pogačarja. Dopuščanje, da ga njegovi pomočniki varno pripeljejo v zadnji kilometer, kjer jih nato prešprinta, je zanj nesmiselno, saj se na tak način ne da ogroziti njegove prevlade.
Luksemburžan meni, da je treba poskusiti z napadom 60 ali več kilometrov od cilja in tako ekipo UAE Emirates spraviti pod pritisk. Na podoben način je leta 2010 sam osvojil Tour, na katerem je bil prav tako v podrejenem položaju.
“Nekoliko lahko fantaziramo. Če pošlješ Gerainta Thomasa v napad na Col du Lautaret (kolesarji ga bodo prevozili v 11. in 12. etapi), ostanejo le trije kolesarji, ki lahko na vzponu dosegajo enake vate kot on,” je razmišljanje začel Schleck.
“Logično je torej, da če napade on, ga lahko ulovijo le kapetani. To sem storil tudi jaz. Ni bilo, da sem v nekem trenutku pomislil ‘sedaj pa bi napadel’ in se odpeljal glavnini na Izoardu. Ne, vedel sem, da na Lautaret lahko pritiskam s 450 vati in da sta v karavani le dva kolesarja, ki lahko ohranjata takšno moč. Če torej ne bosta tempa narekovala ona, bom pridobil čas.”
“Na Lautaret sem prišel s štirimi minutami prednosti, saj so v ozadju čakali. Šele ko je Cadel Evans prevzel pobudo, so pridobili minuto in pol.”
Schleck meni, da je tekmecem Pogačarja ponujena formula, kako ogroziti rumeno majico, a je treba zbrati pogum in napasti. Jasno, tveganje lahko prinese tudi posledice, a zgolj z vožnjo v zavetrju Pogačarja do rumene majice ne bodo prišli.
“Če kje, potem od daleč lahko napadeš v gorah. Pomočniki ne morejo pritiskati z enako močjo kot kapetani. Od začetka etape naprej želimo, da so kapetani aktivni, se izpostavijo in ubijajo, to je edina možnost, da se otresejo Pogačarja.”
“Če želijo spremeniti skupni seštevek, morajo ukrepati. Podobno je kot z vsemi ljudmi, ko se zjutraj zbudijo in niso zadovoljni s situacijo, a nato čakajo in si mislijo, morda bo jutri bolje,” je bil kritičen 37-letnik.
“Življenje ni tako, kot tudi ne šport. Če želiš spremeniti skupni seštevek, moraš j*beno zmigati rit in tvegati. Jonas, Roglič in Geraint Thomas ali kdo drug, ki je še visoko, morajo začeti tvegati, saj iskreno nimaš več kaj izgubiti, vsi so v preteklosti že bili visoko.”
“Tretje, četrto mesto je super, ne me razumeti narobe, a treba je poskusiti, saj če le čakaš in čakaš, potem vemo, kakšen bo rezultat v Parizu.”