Alejandro Valverde je bil v nedeljo blizu svoje pete etapne zmage na Dirki po Franciji, a se ji je zavestno odpovedal in raje poskrbel, da do ciljne črte pride v enem kosu.
Ko je 20 kilometrov do cilja na strmini zadnjega vzpona napadel Sepp Kuss (Jumbo-Visma), mu je odpor nudil le Alejandro Valverde (Movistar). Med dvojico se je ustvarilo 20 sekund razmika, a Španec bi mlajšega tekmec lahko ujel na spustu.
Čeprav bi bila etapna zmaga po devetih letih izredno lep dosežek, se je 41-letni veteran odločil, da se zadovolji z drugim mestom in se raje varno pripelje v dolino. Prvih nekaj metrov spusta je še izgledalo, da bi Kussa lahko ujel, nato pa ga je zaporedje slabše odpeljanih zavojev streznilo in prevladal je razum.
»Ko sem začel beg, je bil cilj zmagati, a v takšni skupini, je to vedno težko. Vesel sem drugega mesta, a bilo bi veliko slajše, če bi uspel dobiti etapo.«
»Napad Kussa je bil premočen in premostiti 15 do 20 sekund zaostanka je bilo zelo težko. Prelaz Beixalis pozna do potankosti, tako vzpon kot spust, in odpeljal ju je brez napake.«
Sepp Kuss ima evropsko bivališče prav v Andori, kjer se je končala 15. etapa. Okoliške vzpone, preko katerih je karavano peljala trasa, pozna zelo dobro. Tu redno trenira, zato mu predvsem tehničen spust ni predstavljal take uganke kot ostalim tekmecem.
»Videl sem, da sem sam nekaj ovinkov na spustu odpeljal nekoliko nevarno in si rekel: ‘Lepo je zmagati, a pomembnejše je, da ne padeš,’« je pojasnil Valverde. »Ne gre za to, kaj me čaka v koledarju, resnično si le nisem želel pasti. Na takšnem spustu se lahko hudo poškoduješ.«
Valverdeja po Touru čaka nastop za špansko izbrano vrsto na olimpijskih igrah. Tam bo uspeh lovil s številnimi klubskimi kolegi, visoko bo meril Enric Mas, svojo računico pa bo zagotovo imel tudi Valverde, a 41-letnik boljši kot 13. na olimpijadi še ni bil.