Slovenci bomo Dirko po Flandriji spremljali z velikimi apetiti. Naši kolesarji so nas razvadili do te mere, da od njih pričakujemo veliko tudi na dirkah, ki jim morda niso najbolj pisane na kožo. A že večkrat so dokazali, da znajo zmagovati povsod.
Dirka po Flandriji je za Belgijce sveta dirka in njihovi kolesarji bodo storili vse, da zmaga ostane doma. A po pozitivnem testu na Covid-19 Wouta van Aerta so domačini ostali brez glavnega aduta in apetiti tujih kolesarjev so se močno dvignili.
Slovenci imamo svoje adute
Slovenci imamo svoja orožja in to precej dobra. Tadej Pogačar (UAE Emirates) po atomskem začetku sezone že dolgo velja za enega glavnih favoritov tudi v Flandriji. Sredin neuspeh (če 10. mestu lahko sploh rečemo tako) je sicer njegovo kvoto nekoliko omilil, a še vedno ga nihče ne želi odpisati.
Nenazadnje je Pogačar v sredo na Dwars door Vlaanderen v prvi vrsti prišel trenirat vožnjo na tlakovcih. Naučil se je veliko, spoznal, da mora biti pred ključnimi odseki povsem na čelu glavnine, saj v nasprotnem primeru lahko ostane zadaj. Danes ga pred tlakovci in vzponi pričakujemo povsem v ospredju, tudi v cilj pa upamo da bo visoko.
Slovenski as letos debitira na Dirki po Flandriji, a nekaj izkušenj z mladinske izvedbe že ima. Na njej je nastopil leta 2018 in kljub trpljenju dosegel visoko 15. mesto.
Pogačar pa ne bo edini, ki danes lahko poseže visoko. Upe polagamo tudi v Mateja Mohoriča (Bahrain Victorious), ki letos že ima eno spomeniško zmago. A dirkanje v Flandriji je povsem drugačno od tistega na Milano-San Remo.
Slovenec, vsaj na papirju, ne bo prvi mož ekipe, ta vloga bo pripadla Heinrichu Hausslerju. A tako je bilo že na italijanskem spomeniku in vsi se še dobro spomnimo, kako se je zgodba odvila tam.
Mohorič bo zagotovo zavarovan s strani klubskih kolegov in bo skušal v zaključek priti čim bolj spočit. Tam pa bo nato odločala dnevna forma in glede na to, kako dobro nastopa v zadnjih mesecih, ni potrebno dvomiti, da bo tudi danes v ospredju.
Na dirki bo nastopil tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious), ki bo v prvi vrsti pomagal ekipi. Idrijčan je v zadnjih mesecih sicer odlično razpoložen in dosega ene najboljših rezultatov kariere. Na Milano-San Remo je bil deveti, na enakem mestu pa je končal tudi na sredinem Dwars door Vlaanderen, kjer je dokazal, da mu tudi tlakovci niso tuji. Bo tudi danes pri vrhu?
Dobrih 270 kilometrov napora
Dirka po Flandriji je z 272 kilometri ena najdaljših dirk na koledarju. Tlakovci in znameniti kratki vzponi jo naredijo tudi eno najtežjih dirk v sezoni, zaradi česar je zmaga še toliko bolj prestižna.
Uvodni kilometri so tradicionalno precej nezahtevni, brez težjih odsekov, ki bi že lahko trgali glavnino. Te dočakamo šele v drugi polovici, ko se začne trpljenje na tlakovcih.
Prvi odsek dočakamo po dobrih 100 kilometrih, kmalu pa mu sledi še drugi. Nobeden ni preveč zahteven, glavni namen je, da se kolesarji spoznajo s spremenjeno podlago.
Sledi 30 kilometrov ‘miru’, nato pa popuščanja ni več. Znameniti tlakovani vzpon Oude Kwaremont naznani neuradni začetek dirke, saj prve napade pogosto vidimo že tam.
Nadaljevanje dirke je razgibano, sledi namreč 130 kilometrov neravnine, ki kolesarjem ne pusti, da bi se spočili. Šele v zadnjih dvajsetih kilometrih se trasa poravna in kot taka vztraja do cilja. A pogosto je do takrat že vse odločeno.