Že enajsti gorskokolesarski športni dogodek Kras Kros MTB Granfondo, ki ga vsako leto organizira Društvo Avto moto karting klub iz Mirna in okolice, je bil odpovedan zaradi omejitev v novem zakonu o zaščiti narave, so na tiskovni konferenci v sredo povedali organizatorji.
Tako je preložen dogodek, ki vsako leto odpre sezono gorskokolesarskih tekmovanj pri nas, obenem pa na Kras privabi veliko gostov iz Hrvaške, Italije in drugod, skupno je na štartu okrog 500 kolesarjev. Razlog za odpoved? Trasa v veliki meri poteka po protipožarnih presekah, ki niso gozdne ceste, posledično pa veljajo za naravno okolje.
Predsednik mirenskega kluba Borut Klančič za STA poudarja, da je kolo v slovenski zakonodaji, vsaj kar pritiče zaščito narave, tretirano enako kot motocikel. “Že od prvega zakona RS o zaščiti narave iz leta 1995 je kolo obravnavano enako kot motorno vozilo, kar ni prav, saj ga ne moremo enačiti z recimo kros motorji ali štirikolesniki,” pravi in dodaja, da bi ta regulacija lahko ogrozila obstoj približno polovice tovrstnih športnih tekmovanj pri nas.
V Sloveniji smo takorekoč prepovedali gorsko kolesarstvo. #sramota https://t.co/OD2BlwdQGD
— Matjaž Jazbar (@JazbarMatjaz) February 24, 2026
Gorsko kolesarstvo pa seveda ni le tekmovalen šport, vsako leto so bolj priljubljene tudi turistično vodene odprave po ne tako izpostavljenih koščkih naše dežele. Gre za enega izmed ključnih vidikov lokalnega turizma, od katerega manjše občine dobijo veliko sredstev za morebiten dodatni razvoj njihovih turističnih biserov.
“Imamo mladinsko svetovno prvakinjo v enduru, mladinsko svetovno prvakinjo v olimpijskem krosu, zmagovalca svetovnega pokala v eliminatorju, evropskega prvaka v eliminatorju. Vsi ti kolesarji so sedaj izgubili vsaj polovico platforme, ki so jo imeli za treniranje in za tekmovanja,” je za Radio Robin povedal novogoriški gorski kolesar Soni Makarovič.
“Kolesarsko zvezo Slovenije zanima razvoj mladih, ki jim ne moremo več omogočiti, da bi se enakovredno kosali s tujimi državami,” je dejal Primož Štrancar, predsednik Odbora za gorsko kolesarstvo in BMX na Kolesarski zvezi Slovenije. Dodaja, da si na krovni zvezi prizadevajo za spremembo zakonodaje, že v naslednjih dneh pa jih čakajo prvi sestanki na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Če nadaljujemo Makarovičevo misel: kako lahko pričakujemo, da se bodo mladi slovenski kolesarji in kolesarke lahko kalili na domačih tleh, če se tam ne smejo voziti, saj jih ohlapna zakonodaja dojema kot motocikliste? Omenjeni športniki, po vrsti so to Nežka Libnik, Maruša Tereza Šerkezi in Jakob Klemenčič, ne bodo mogli biti še naprej uspešni, če ne bodo smeli trenirati.
Seveda pa se ob njihovih izjemnih uspehih politiki, ki odločajo o teh zakonih, brez dvoma ne bodo pozabili priti slikati in na ta način nabirati politične točke. Kot navaja Klančič, je zakon enak že od leta 1995, od takrat pa je našo državo vodilo kar nekaj političnih garnitur. A to, da moramo zaradi tovrstnih zakonov prepovedovati lokalne dogodke, ki so (tisti iz slovenskega centra se tega verjetno ne zavedajo) duša majhnih podeženskih vasi, kjer lokalci prostovoljno in iz ljubezni do rekreacije in druženja organizirajo tovrstne prireditve, se sliši kot strel v koleno organizatorjem, lokalnim skupnostim ter še posebej kolesarskim klubom in tekmovalcem.
