Zvesti pomočniki so s strani javnosti mnogokrat prezrti. Nikoli ne zmagajo, v zaključkih etap niso v ospredju in po etapi le redko odgovarjajo na vprašanja novinarjev. Letos pa je na Dirki po Franciji eden izmed pomočnikov požel obilico pozornosti. Wout van Aert se je v medijih pojavil večkrat kot nekateri kapetani ekip, hkrati pa se je zasidral v srca mnogih kolesarskih navdušencev.
Primož Roglič je na Dirko po Franciji prišel z najmočnejšo ekipo med vsemi favoriti. Jumbo-Visma je imela kvalitetne kolesarje za vožnjo po ravnini, izvrstne pomočnike v gorah ter zveste člane moštva, ki so tistim v ospredju nosili plastenke z vodo. Imeli pa so tudi Wouta van Aerta. Belgijca ne moremo uvrstiti le v eno izmed treh zgoraj omenjenih kategorij, 26-letnik je namreč opravljal vse tri naloge. In to izvrstno.
Pripeljan za delo na ravnem
Naj se cesta postavi v katerokoli smer, na čelu Jumbo-Visme je Wout van Aert. Prvotno je bil v ekipo dodan za opravljanje dela na bolj ravninskih delih etap. A po prihodu Amunda Grondahla Jansena v ekipo, se je vloga Van Aerta rahlo spremenila. Jansen je nadomestil Stevena Kruijswijka in število kolesarjev za vodenje glavnine v dolini se je povečalo.
Kmalu se je pokazalo, da bo van Aert v večini ekipo vodil v začetkih vzponov ter preko razgibanega terena, na katerem bosta popustila Jansen in Tony Martin. Prišli so prvi vzponi in Belgijec se je postavil na čelo. Tam je prevozil prvi kilometer, nato drugega, pa tretjega in četrtega. Kmalu je zmanjkalo klanca, Van Aert pa je še naprej vztrajal na čelu.
Nato so sledile šprinterske etape in v ospredju se je znova pojavil Van Aert. Brez vsakršne pomoči ekipe se je uspel prilepiti na kolo ostalih šprinterjev, manevrirati mimo njih in priti do dveh etapnih zmag. Po kolesarski izobrazbi Van Aert ni čistokrvni šprinter, a vseeno dovolj dober, da lahko slavi tudi v hitrih zaključkih etap. Na sedmi etapi je slavil drugič in zdelo se je, da je večino svojega dela do tedaj že opravil.
Dirka je nato zavila v Pireneje, ki slovijo po svojih zahtevnih vzponih. Kolesarje so čakali klanci prve kategorije, nekaj jih je bilo uvrščeno tudi v kategorijo HC. Jasno je bilo, da bodo na njih v ospredju ostali le hribolazci. In res je bilo tako, no, ostal je še nekdo – Van Aert.
Boljši hribolazec kot Bernal
Belgijski kolesar po vseh kolesarskih pravilih na vzponih ne bi smel ostati skupaj s čelom dirke. S 187 centimetri višine je pravi kolesarski velikan, tudi 78 kilogramov, ki jih pelje s seboj, pa ga uvršča med težje kolesarje v karavani.
Zdi se kot, da gravitacija zanj ne obstaja. Van Aert je svojo superiornost v najbolj čisti obliki dokazal na vzponu na Grand Colombier. Na enem najtežjih vzponov na dirki je 26-letnik narekoval tako oster tempo, da je iz glavnine izpadel Egan Bernal. Lanski zmagovalec Toura ni uspel držati tempa kolesarja, ki je teden dni prej slavil na dveh šprinterskih etapah. Drži, da Bernal letos ni bil v formi, ki smo jo bili od njega vajeni, a tudi povsem nepripravljen bi moral na vzponih držati tempo »šprinterja«.
Posnetki trpečega Bernala, ki ga v ozadju brez težav lovi nasmejani Van Aert, so nekaj, česar v kolesarstvu nismo videli že dolgo, če sploh kdaj.
When van Aert is able to stay in Bernal's group, that means he is still producing good watts. So he didn't slow down completely after the job was done at front of GC group. #TDF2020 pic.twitter.com/Kgryq09TMx
— ammattipyöräily (@ammattipyoraily) September 13, 2020
Povsem podrejen ekipi
Odlika, ki krasi Van Aerta je zvestoba. Belgijski kolesarski čudež bi ob spoznanju, da je eden najboljših šprinterjev v karavani, lahko na vsaki ravninski etapi zadovoljeval lastne ambicije in skušal svoj nabor zmag še povečati. Nihče mu ne bi mogel zameriti, saj je svoje delo opravljal tudi v gorah.
Vendar je Belgijec lastne ambicije zadovoljeval le takrat, ko mu je bilo to dovoljeno. Na mnogih etapah je v zaključek prišel z glavnino in bi se lahko poskusil v šprintu, a ga je Primož Roglič za vsak slučaj želel ob sebi, da ne bi prišlo do presenečenj. Van Aert tudi za trenutek ni pomislil, da bi se pomaknil med šprinterje, ostal je pred Rogličem in ga varno pripeljal v cilj.
Na Tour prišel izvrstno pripravljen
Dobra forma Van Aerta na Touru ni bila presenečenje, saj je v Francijo prišel na krilih treh zmag. V avgustu je ponoven zagon sezone otvoril z zmago na Strade Bianche, dirki, kjer je v preteklih letih dvakrat končal kot tretji.
Teden dni kasneje je slavil še na svojem prvem spomeniku. Najhitreje je prevozil traso med Milanom in San Remom. V zaključku dirke je kot edini uspel slediti napadu Juliana Alaphilippa, ki se je iz glavnine odcepil na zadnjem vzponu. V centru mesta, kamor je dvojica prišla skupaj, je Van Aert dokazal, da je močnejši šprinter kot Francoz in preko cilja svoje kolo pripeljal kot prvi.
Tik preden je odpotoval v Francijo, se je Van Aert pojavil še na štartu državnega prvenstva v vožnji na čas. Belgijci imajo številne odlične kronometriste, Victor Campenaerts je celo svetovni rekorder v vožnji na eno uro. Konkurenca je bila huda, a Van Aert je brez težav prišel tudi do te zmage. Campenaertsu je naložil 30 sekund zaostanka, skoraj 50 sekund več pa je zaostal tretjeuvrščeni Frederik Frison.
V peloton prišel iz ciklokrosa
Zgodba o uspehu Van Aerta je še toliko bolj neverjetna, če vemo, da je svojo kariero začel v ciklokrosu. Belgijec je v tej disciplini postal trikratni svetovni prvak, nato pa se preselil na asfaltne ceste.
Van Aert se blatu ciklokrosa še ne namerava odpovedati. V lanski sezoni je po Touru namenoma končal sezono cestnega dirkanja in se v celoti posvetil pripravam na sezono ciklokrosa, ki se navadno začenja v jesenskem času. Tudi letos se bo po sezoni odpravil na tekme ciklokrosa, a še pred tem se bo udeležil belgijskih klasik in spomenika Paris-Roubaix.
Uspel mu je izjemen povratek
Za konec naj dodamo še zgodbo o neverjetnem povratku Van Aerta. Predstave, ki jih kaže letos so neverjetne že same po sebi, če pa v zakup vzamemo še dejstvo, da se je Belgijec na kolo vrnil po hudi poškodbi na lanski Dirko po Franciji, pa celotna zgodba dobi še dodatno razsežnost.
Van Aert je na lanski Dirki po Franciji vozil dobro, prišel do etapne zmage in bil dobro na poti do druge. Trinajsta etapa je bila posamična vožnja na čas, Belgijec je bil na vmesnih časih v vodstvi in vse je kazalo na njegovo slavje. Nato pa je prišel desni ovinek, član Jumbo-Visme ga je želel odpeljati tik ob ogradi in se ji pri tem preveč približal. Oster rob ograje se mu je zaril globoko v stegensko mišico in sezone je bilo zanj konec.
Dolga več kot polletna terapija je Van Aerta počasi znova spravila na kolo. Belgijec je prve korake delal z berglami, nato je lahko hodil le ob opori, počasi pa se je stanje izboljšalo do te mere, da se je lahko zopet usedel na kolo in naredil prve kilometre.
Poškodba bi Belgijcu lahko končala kariero, a z voljo, ki jo premore Van Aert, se je Belgijec ponovno »sestavil« in se letos povzpel v sam kolesarski vrh.