V prihajajočem tednu bomo kolesarski navdušenci lahko spremljali kar dve veliki enotedenski dirki. Slovenci bomo z zanimanjem spremljali Dirko od Tirenskega do Jadranskega morja, a za vpogled v formo nekaterih najboljših kolesarjev na svetu bo pomembna tudi dirka Pariz-Nica, kjer bo prvič v sezoni tekmoval Jonas Vingegaard.
Trasa dirke
1. Etapa: Acheres – Carrieres-sous-Poissy (170.9 km)
Zadnje tri izvedbe dirke so se začele s šprintom glavnine, letos pa bi se lahko ta tradicija končala. Prva etapa, dolga 170,9 kilometra, namreč ponuja teren, ki bi lahko bolj ustrezal eksplozivnim kolesarjem, puncheurjem, kot klasičnim šprinterjem.
Po startu v Acheresu peloton v prvih približno 100 kilometrih čaka razgiban teren, nato pa še štirje vzponi tretje kategorije. Najprej pride na vrsto Cote de Gargenville (2,3 km, 4,7 %), kmalu zatem pa še krajši, a bolj strm Cote de Vaux-sur-Seine (1,3 km, 6,8 %), ki bi lahko že nekoliko razbil ritem v glavnini.
Odločilni del etape se bo začel ob prvem prečkanju ciljne črte v Carrieres-sous-Poissy, približno 33 kilometrov pred ciljem. Kolesarje tam čakata dva kroga z vzponom na Cote de Chanteloup-les-Vignes (1,1 km, 8,3 %). Strmi odseki bi lahko povzročili težave sprinterjem in odprli vrata napadom.
Zadnji vrh je 11 kilometrov pred ciljem, nato sledi krajši plato in spust proti ravninskemu zaključku, kjer bi lahko slavil bodisi napadalec bodisi hiter in vsestranski kolesar. Etapa bi lahko ustrezala kolesarjem tipa Dorian Godon (Ineos Grenadiers), Axel Zingle (Visma-Lease a Bike), Laurance Pithie (Red Bull-Bora-hansgrohe).
2. Etapa: Epone – Montargis (187 km)
Drugi dan dirke je precej bolj pisan na kožo čistokrvnim šprinterjem, ki bodo želeli izkoristiti svojo, povsem možno edino priložnost, kjer lahko računajo na šprint glavnine. 187 kilometrov dolga trasa se začne v Eponu in vključuje tri kategorizirane vzpone, vendar so vsi umeščeni v prvih 120 kilometrov etape.
Kljub razmeroma ravninskemu zaključku bi lahko razplet krojil veter. Zaključni kilometri namreč potekajo skozi odprte odseke, kjer bo boj za položaje še posebej napet pred ciljem v Montargisu. Med glavnimi favoriti za zmago bodo Biniam Girmay (NSN Cycling), Phil Bauhaus (Bahrain Victorious) in Pascal Ackermann (Jayco AlUla), kateremu bo v šprintih pomagal Luka Mezgec.
3. Etapa (Ekipni kronometer): Cosne-Cours-sur-Loire – Pouilly-sur-Loire (23.5 km)
Tudi letos bo na dirki pomembno vlogo v boju za rumeno majico odigral ekipni kronometer. Njegov pomen je letos še večji, saj bo uvodna etapa Dirke po Franciji prav tako ekipni kronometer, zato bo etapa tudi pomemben preizkus ekipne usklajenosti. Hkrati pa se bodo tudi časi na cilju merili enako, kot se bodo na dirki vseh dirk, torej časi za skupni seštevek merijo individualno, glede na trenutek, ko posamezni kolesar prečka ciljno črto.
Trasa je dolga 23,5 kilometra in poteka po razgibanem terenu. Prvo primerjavo moči bodo ekipe dobile na vmesnem merjenju časa po 14 kilometrih, nato pa sledi vzpon proti Saint-Andelainu. Od tam se cesta spusti proti cilju v Pouillyju, kjer se v zaključku znova rahlo vzpne, a za razliko od lani, na trasi ni nekoliko daljšega vzpona, ki bi ekipe prisilil v drugačne taktične odločitve.
Ekipe Visma-Lease a Bike, Ineos Grenadiers, Lidl-Trek, ki premorejo precej močnih roulerjev in kronometristov bodo med glavnimi favoriti, vedno pa se najdejo tudi pozitivna presenečenja.
4. Etapa: Bourges – Uchon (195 km)
195 kilometrov dolga etapa je večinoma ravninska, a v zadnji tretjini se bo močno zaostrila. Tam se začne vzpon druge kategorije na Cote de la Croix des Cerisiers (6,2 km, 4,1 %), kjer najstrmejši odseki dosežejo tudi 12 %.
Odločilen preizkus pa pride še nekoliko pozneje, na vzponu prve kategorije Signal d’Uchon. Osem kilometrov dolg klanec ima povprečni naklon 4,5 %, a je zelo neenakomeren, saj se strmi odseki prepletajo z bolj položnimi in celo kratkimi spusti, najtežji deli pa dosežejo kar 16 %. Prav tu bi se lahko pokazale prve razpoke med favoriti in nastale pomembne razlike v skupnem seštevku. Pričakuje se šprint manjše skupine kolesarjev, ki se bodo borili za skupni seštevek.
5. Etapa: Cormoranche-sur-Saone – Colombier-le-Vieux (206.3 km)
Peta etapa dirke je z 206,3 kilometra najdaljša na letošnji izvedbi. Po startu bo prvi del dneva razmeroma umirjen, z dvema krajšima vzponoma v prvih 150 kilometrih, a vzpona ne bosta ovira za kolesarje.
Pravi boj se bo začel po vmesnem šprintu v Sarrasu, približno 45 kilometrov pred ciljem. Tam se začne zaporedje zahtevnejših vzponov: najprej Cote de Secheras (3,9 km, 6,8 %), nato pa še najtežji klanec dneva, Cote de Saint-Jean-de-Muzols (2,2 km, 10,5 %), kjer najstrmejši odseki dosežejo 16 %. Ta kratek, a zelo strm vzpon bi lahko že močno razredčil glavnino ali celo morebitno ubežno skupino.
Sledi še Cote de Saint-Barthelemy-le-Plain (3,2 km, 7,5 %), katerega vrh je že v zadnjih desetih kilometrih. Tudi cilj v Colombier-le-Vieux je rahlo navkreber, kar pomeni, da kolesarje čaka zahteven zaključek ene bolj izčrpavajočih etap letošnje dirke.
Možnih zmagovalcev za to etapo je ogromno, lahko se zgodi da bodo uspešni celo ubežniki saj gre za dolgo, razgibano etapo in vprašanje katera ekipa bo prevzela nadzorovanje bega skozi cel dan.
6. Etapa: Barbentane – Apt (179.3 km)
Še en razgiban dan z veliko priložnostmi za napade. 179,3 kilometra dolga trasa s štirimi kategoriziranimi vzponi se začne v Barbentane odločilni del pa pride v zadnjih 40 kilometrih.
Zadnji vzpon na etapi Cote de Saignon (4,1 km, 5 %), katerega vrh je le 4,5 kilometra pred ciljem predstavlja idealno izhodišče za napad. Po vrhu sledi hiter spust proti mestu, kjer bi lahko najboljši spustaši izkoristili priložnost za etapno zmago ali pridobili nekaj sekund v skupnem seštevku.
7. Etapa: Nice – Auron (138.7 km)
Predzadnja etapa tudi letos prinaša gorski zaključek na smučišču Auron. Lani je na tem vzponu slavil Michael Storer, kar dobro ponazarja, kakšen tip kolesarjev lahko pride do izraza na tako zahtevnem zaključku, a ob tem ne smemo pozabiti, da se je takrat znašel v ubežni skupini in je s tem imel nekoliko olajšano delo.
Gre za relativno kratko etapo, o zmagovalcu etape in morebiti celo celotne dirke pa se bo odločalo na zaključnem vzpon na Auron se uradno začne 7,4 kilometra pred ciljem in ima povprečni naklon 7,0 %, čeprav se cesta začne postopno vzpenjati že precej prej. Gre za etapo, kjer lahko nastanejo za enotedensko dirko kar velike razlike, zato bo boj za rumeno majico v polnem razmahu.
8. Etapa: Nice – Nice (129.2 km)
Zadnja etapa je precej spremenjena glede na prejšnja leta. Še vedno poteka po vzponih v okolici Nice, vendar so iz trase odstranili znameniti Col d’Eze. Kljub spremembi 129,2 kilometra dolga etapa ostaja zelo zahtevna.
Prvi resen preizkus predstavlja Col de la Porte (6,9 km, 7,0 %), najdaljši vzpon dneva, katerega vrh je približno 80 kilometrov pred ciljem. Po dolgem spustu sledi Cote de Chateauneuf-Villevieille (6,7 km, 6,4 %), ki bo še dodatno zmanjšal skupino kandidatov za etapno zmago in visoka mesta v skupnem seštevku.
Zadnji kategorizirani vzpon letošnje dirke je Cote du Linguador (3,3 km; 8,2 %), kjer najstrmejši odseki dosežejo tudi 14 %. Ker je vrh manj kot 20 kilometrov pred ciljem obstaja možnost napadov vse do zaključnih kilometrov na znameniti promenadi v Nici, kjer bo okronan zmagovalec Dirke proti soncu.
Glavni favoriti na dirki
Glavni favorit za skupno zmago na dirki je Jonas Vingegaard (Visma-Lease a Bike). Danec sezono začenja nekoliko pozneje od načrtovanega, saj je moral zaradi padca na treningu in kasnejši bolezni odpovedati nastop na dirki UAE Tour. Pariz-Nica bo tako njegova prva dirka sezone, obenem pa priložnost za popravo vtisa iz lanskega leta, ko je po padcu dirko predčasno končal s pretresom možganov.
Eden glavnih izzivalcev bo mladi Španec Juan Ayuso (Lidl-Trek), ki je sezono začel v odlični formi. Na Dirki po Algarveju je ob svojem debiju za novo ekipo osvojil etapno zmago in skupno zmago, kar mu daje veliko samozavesti pred prvim nastopom na dirki. V zadnjih dveh sezonah je sicer nastopal na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. Tokrat ga čaka neposreden dvoboj z Vingegaardom, čeprav bo moral brez pomembne pomoči moštvenega kolega oz. sokapetana Mattiasa Skjelmoseja, ki zaradi poškodbe zapestja ne bo nastopil.
Zelo zanimivo vlogo bi lahko odigrala tudi ekipa Ineos Grenadiers, ki na dirko prihaja z več kartami za skupni seštevek. Največ sta v zadnjih tednih pokazala nova člana moštva Oscar Onley in Kévin Vauquelin, ki sta bila četrti in peti v skupnem seštevku na že prej omenjeni Dirki po Algarveju. Ekipa ima na voljo tudi Carlosa Rodrígueza, ki je nedavno končal na drugem mestu Dirke po Provansi, zato lahko Britanci z več scenariji močno vplivajo na razplet dirke.
Med ostalimi kandidati za visoka mesta velja izpostaviti še Brandona McNultyja (UAE Emirates-XRG), ki bo po odsotnosti Joãa Almeide dobil več svobode v lovu na skupni seštevek. Nevarni bodo tudi dobri hribolazci, kot so Daniel Felipe Martínez, Aleksandr Vlasov (oba Red Bull-Bora-hansgrohe), David Gaudu (Groupama-FDJ United), Lenny Martinez (Bahrain Victorious). Med kolesarji v dobri formi sta še Iván Romeo (Movistar) in Harold Tejada (XDS Astana).
