Čeprav je sezona bolj ali manj zaključena, se po svetu, še posebej v toplih krajih, tu in tam še odvije kakšna dirka. Ena takih je bila enodnevna preizkušnja v Maroku, kjer je veter poskrbel za eno najhitrejših dirk v zgodovini kolesarstva.
Če vprašaš kolesarja, ali si želi vetra, bo v večini primerov odgovoril z ‘ne’. Murphyjev zakon namreč določa, da bo ta verjetno pihal v prsa, ne glede na to, v katero smer bo kolesar obrnjen.
Udeleženci manjše maroške dirke Sakia El Hamra niso mogli izbirati. A tokrat se jim je nasmehnila sreča. Dirka je potekala na 140-kilometrski cesti ob obali, ki vodi od Laayouna do Boudorja in ves čas preizkušnje je veter pihal v hrbet.
Glede na poročilo organizatorja, naj bi veter pihal s povprečno hitrostjo 30 km/h, zaradi česar so kolesarji dosegli neverjetno povprečno hitrost. Zmagovalec Ahmed Al Mansoori je za 140 kilometrov potreboval dve uri in pol, vozili pa je s povprečno hitrostjo 56,18 km/h.
Takšna povprečna hitrost je redko dosežena celo na kronometru, medtem ko se na cestni dirki zdi nedosegljiva. A tekmovalci so na maroški dirki dokazali, da se ob pravih pogojih, lahko vozi tudi tako hitro.
“Veter je dirko naredil hitro in kaotično,” je na Instagramu zapisala nemška ekipa Embrace The World.
S tem se je strinjal tudi Nizozemec Jarri Straves, ki je dirko končal na 11. mestu. Posnetek svoje preizkušnje je objavil na Stravi in mu dodal naslov: ‘Najhitrejša dirka v zgodovini: sonce, morje in veteeeeeer‘.
Besede Nizozemca pa niso povsem resnične. Dirka ne velja za najhitrejšo v zgodovini. Letos julija so tekmovalci osmo etapo Dirke po Venezueli končali še hitreje. Na 105 kilometrov dolgi trasi so vozili s povprečno hitrostjo 56,80 km/h, pri čemer jim je jasno prav tako močno pomagal veter.
