Van Aert ostal od mrtvih in obranil zmago na E3 Saxo, Pogačar na 3. mestu

Wout van Aert se je še drugo leto zapored podpisal pod zmago na klasiki E3 Saxo, ki velja za malo Dirko po Flandriji. Belgijec je v šprintu ugnal Mathieuja van der Poela in Tadeja Pogačarja.

Redko na klasiki E3 Saxo vidimo tako kakovostno zasedbo, kot smo jo danes. V Belgiji so se zbrali praktično vsi najboljši kolesarji za enodnevne preizkušnje, ki v naslednjih dneh načrtujejo nastop na Dirki po Flandriji.

Dirka se je začela razpletati že daleč od cilja, ko se je na tlakovanih vzponih skupina redčila iz metra v meter. Naposled so na znamenitih tlakovcih Patteberga v ospredju ostali le štirje kolesarji, med katerimi smo imeli Slovenci kar dva predstavnika.

Tadej Pogačar (UAE Emirates) je bil najaktivnejši na vzponu, najuspešneje pa mu je sledil Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck), medtem ko sta imela Wout van Aert (Jumbo-Visma) in Matej Mohorič (Bahrain Victorious) nekaj težav z držanjem tempa Slovenca.

Mohorič na žalost v nadaljevanju ni imel več dovolj moči, da bi sledil najboljši trojici, ki se je sama odpeljala proti cilju. Razlika je rasla iz metra v meter in jasno je bilo, da se Mohorič ne more več vrniti.

Najboljši trije kolesarji na dirki so nato čakali na svojo priložnost, a prave razlike ni ustvaril nobeden izmed njih. Še največ težav je imel Van Aert, ki je nekajkrat zaostal na vzponu, a se je na ravnini vselej uspel vrniti in se prikrasti v zavetrje tekmecev.

Kljub nekaterim pospeševanjem Pogačarja v zadnjih kilometrih je postalo jasno, da se bo o zmagovalcu odločalo v šprintu. Na ciljno ravnino je skupinico popeljal prav Slovenec, ki pa ob precej hitrejšima tekmecema prave možnosti ni imel.

Van Aert in Van der Poel sta se hitro prebila mimo našega kolesarja in se sama spopadla za zmago. Šprint je bil precej dolg in Nizozemcu so moči pošle še pred ciljno črto. Trideset metrov pred ciljem se je le usedel na kolo in odkimal z glavo, medtem ko je Van Aert začel slaviti zmago. Tadej Pogačar je zasedel 3. mesto.

Pohvaliti je potrebno tudi Mateja Mohoriča, ki je naposled zasedel 7. mesto.

Prejšnji članekNe boj, mesarsko klanje: Vzpon na Lo Port bo odločilen za končno zmago
Naslednji članekPrimož Roglič ugnal Remca Evenepoela in storil velik korak proti končni zmagi