V fantastični kulisi francoske prestolnice se je pred množico navdušenih navijačev odvila najdaljša cestna dirka v zgodovini olimpijskih iger. Belgijci so upravičili vlogo favoritov. Remco Evenepoel se je vpisal v zgodovino, saj je postal prvi kolesar, ki je na istih igrah osvojil zlato kolajno tako v kronometru, kot na cestni dirki.
Kljub odsotnosti najboljšega kolesarja na svetu, Tadeja Pogačarja, so se z aktivnim in agresivnim pristopom izkazali tudi slovenski reprezentanti. Jan Tratnik je bil namreč do samega zaključka v igri za bronasto kolajno.
Po koncu dirke smo za komentar poprosili selektorja slovenske reprezentance Uroša Murna.
Slovenci želeli odpreti dirko
“Z nastopom vseh fantov sem lahko izredno zadovoljen. Žal druge reprezentance niso imele istih zamisli, kot mi. Želeli smo presenetiti favorite in priti v zaključne kroge po Parizu s prednostjo, vendar so se že od štarta Danci, Belgijci in Nizozemci dogovorili, da bodo skupaj držali dirko kompaktno,” je v prvem odzivu za Peloton Slovenija o taktičnih zamislih Slovenije povedal Murn.
Razkril je, da so bili skoki iz glavnine Domna Novaka, ki je klic selektorja za nastop na olimpijskih igrah prejel, ko je bil že na poti na dopust, ter Jana Tratnika načrtovani napadi in da ni šlo za poskuse nadzorovanja ubežnikov.
“Kljub vsemu smo poskušali z Domnom in Janom 110 km do cilja že narediti nekaj akcije. Želeli smo narediti provokacijo v glavnini, ampak se žal druge reprezentance niso odzvale, da bi se oblikovala kakšna manjša skupina in bi s prednostjo pred glavnimi favoriti prišli v zaključne kroge.“
Spočiti Tratnik do konca v igri za bronasto kolajno
Vsi štirje Slovenci so bili v glavnini prisotni do 50 km pred ciljem in vstopa v zaključne tri kroge po Parizu, s ključnim vzponom na Montmartre. Po tehničnih težavah s kolesom je prvi odpadel Matej Mohorič, po napadih Mathieuja van der Poela in Wouta van Aerta pa še Domen Novak in Luka Mezgec.
“Žal je imel Matej tehnične težave, kolo smo mu menjali pred vstopom v zaključne kroge, priključiti je poskušal ravno pod klancem, kjer se je glavnina zelo raztegnila in je potem ostal zadaj. Domen pa je že prej naredil veliko dela in bil zraven v begu,” je dodal 49-letni Dolenjec.
Jan Tratnik, ki se je uspel spočiti po napornem Touru in olimpijskem kronometru, je bil v zaključnih krogih po Parizu del zasledovalnih skupin in udeležen v boju za bronasto kolajno, na koncu pa osvojil izvrstno 8. mesto.
“Za Jana smo vedeli, da je naš največji adut, počutil se je zelo dobro. Spočil se je, zato smo ga tudi pustili en dan več doma v Monaku, kjer je naredil še dodaten trening. Še enkrat se je izkazalo, da je res pravi kolesar za enodnevne klasike.“
Slovenski selektor je z razpletom dirke in končnim osmim mestom Tratnika zadovoljen: “Seveda, moramo vedeti, da je bil Jan v igri za bronasto kolajno. Na koncu mu je malo zmanjkalo, morda res ni najhitrejši v šprintu, ampak bil je tam. To je več kot pomembno, da je bil tam, se pravi v finalu, v boju za medaljo.”
Ko se je Remco odpeljal, je bilo konec
Murn se strinja, da so Belgijci dobro odigrali svoje karte in upravičili vlogo favorita, ter priznal, da je bilo v trenutku, ko se je Remco Evenepoel odpeljal, boja za zlato medaljo konec.
“Belgijci so držali dirko zaprto, imeli so dva favorita, Remca in Wouta. Slednji je v zaključnih krogih napadel prvi, skupaj z Van der Poelom, na naslednji špici se je odpeljal Remco in boja za zlato je bilo konec,” je zaključil.
Čeprav je selektor pred odpovedjo Tadeja Pogačarja na glas (upravičeno) razmišljal o olimpijski medalji, pa so se naši fantje, navkljub odsotnosti najboljših dveh na lestvici Mednarodne kolesarske zveze, izkazali s samozavestno in aktivno predstavo, ki nam lahko vliva upanje pred prihajajočim svetovnim prvenstvom konec septembra v Zürichu.
