Trenutek nepozornosti vodil do neobičajnega padca Mathieuja van der Poela

Mathieu van der Poel velja za enega najbolj spretnih kolesarjev v karavani. A tudi mojstri obvladovanja kolesa se tu in tam znajdejo na tleh.

Mathieu van der Poel je pretekli konec tedna na najboljši možni način otvoril sezono ciklokrosa. Slavil je zmago na svoji prvi tekmi letos in dokazal, da je resnično eden najboljših kolesarjev sveta.

Teden dni kasneje se je mudil v Belgiji, kjer je lovil zmago na dirki serije Superprestige v Boomu. Zopet je sodil v najožji krog favoritov in dolgo časa mu je kazalo dobro. Skupaj s Tomom Pidcockom sta si ustvarila nekaj metrov prednosti pred konkurenti in zdelo se je, da bomo spremljali dvoboj za zmago.

Nato pa je prišel trenutek nezbranosti.

Van der Poel je vodil dvojico ob prehodu s trave na tlakovce. Tik pred menjavo podlage se je ozrl v tehnično cono in sporočil svoje želje ekipi. Koncentracija mu je zato nekoliko padla in po prehodu na tlakovce se je zavoja lotil nekoliko neprevidno.

Ko je zavoj že skoraj izpeljal, mu je naenkrat zmanjkalo oprijema pod sprednjo gumo in sledil je neizogiben padec. Z ramo in kolenom je udaril ob podlago, za še dodatne bolečine pa je poskrbel Pidcock, ki ni uspel pravočasno odreagirati in se je s kolesom zaletel v ležečega Nizozemca.

Tudi Pidcock je padel, a se je uspel hitro pobrati in nadaljevati z vožnjo. Zadržal je pridobljeno prednost pred tekmeci in na koncu slavil svojo drugo zmago v sezoni. Na drugi strani pa se je Van der Poel pobiral precej dolgo in izgubil številna mesta. Na koncu je zasedel šele 13. mesto.

“Kričal sem opremljevalcem in nisem bil dovolj zbran za zavoj. Precej močno sem se udaril v ramo in koleno,” je po koncu dirke povedal Nizozemec, ki že zadnjih nekaj sezon trpi bolečine, predvsem v hrbtu.

Van der Poel je sicer v drugi polovici dirke kljub bolečinam vozil precej dobro in na neki točki celo postavil najhitrejši čas kroga. Nad tem je bil presenečen, saj je vedel, da se ne bori več za zmago in je želel v prvi vrsti le pridobiti tekmovalni občutek.

“Presenetilo me je. Vozil sem, da ne postanem zatrdel in dobim nekaj ciklokros ritma. Predvsem v prvih dveh krogih sem imel precej bolečin v rami in kolesu, na koncu pa se je stanje izboljšalo.”

“Ni bilo nujno, da sem nadaljeval, a po padcu je to velikokrat najboljša poteza. Na začetku res ni šlo, nato pa se je stanje izboljšalo. Nikakor pa nisem našel pravega ritma,” je še dodal.

Prejšnji članekVoznik tovornjaka, ki je ubil Davideja Rebellina, ‘se je ustavil, pogledal in zbežal
Naslednji članekJe Matej Mohorič najboljši spustaš na svetu?