Po dolgem čakanju se bo z dvomesečnim zamikom naposled le začela Dirka po Franciji. Slabih 3500 kilometrov dolga trasa bo ena izmed težjih v zadnjih letih, na polno se bo šlo že vse od samega začetka. Skrivanja adutov ne bo več, že na drugi etapi se bo videlo, kdo je pripravljen in kdo ne.
Petnajst minut čez drugo uro popoldne bo Christian Prudhomme pomahal z zastavico skozi strešno okno rdeče Škode in dirka se bo tudi uradno začela. Že prvi dan organizatorji niso prizanašali kolesarjem. Čakajo jih štirje vzponi, dva bosta kategorizirana. V zaključku se pričakuje skupinski šprint, v katerem bosta glavno bitko najverjetneje bila Caleb Ewan in Sam Bennett.
Stavnice favorizirajo Rogliča
Ob ponovnem zagonu sezone smo Primoža Rogliča našli na drugem mestu stavnic v boju za končno zmago. Nato je prišel Tour de l’Ain in Kriterij Dauphine. Sedem skupnih dni dirkanja je bilo dovolj, da je slovenski as ne le prevzel mesto favorita, vendar svojo stavniško kvoto znižal do nivoja, ko se nanj skoraj da ne splača več staviti. Nihče namreč ne obogati, če stavi na favorita.
Stavnice gor ali dol, jasno je, da Roglič na Tour odhaja z največ možnostmi za končno zmago. Izjemno močna ekipa, ki jo bo imel okoli sebe, bo poskrbela, da bo Kisovčan varen v glavnini, hkrati pa mu bo pomagala pri premagovanju višinskih metrov.
Roglič ima na svoji strani tudi izkušnje. Njegov glavni tekmec je, po mnenju kolesarske javnosti, Egan Bernal. Kolumbijec je aktualni zmagovalec Dirke po Franciji, vendar kljub temu prav veliko izkušenj na Grand Tourih nima. Do sedaj je zbral dva nastopa, oba na Dirki po Franciji. Letos bo sploh prvič postavljen v vlogo izrazitega vodje moštva, ob sebi namreč ne bo imel Chrisa Frooma in Gerainta Thomasa.
Na drugi strani bo za Rogliča to že šesta tritedenska dirka. Dvakrat je nastopil na Touru, dvakrat na Giru in enkrat v Španiji. Tako kot Bernal ima tudi 30-letnik na svojem računu eno skupno zmago, najboljši je bil na lanski Vuelti.
Odraz je Vuelta in ne Giro
Morda še bolj vredne kot španske, so izkušnje z lanskega Gira. V Italiji je Roglič, podobno kot sedaj, veljal za glavnega favorita za končno zmago. Ko je na 9. etapi zmagal posamični kronometer in je njegova prednost pred glavnimi tekmeci znašala skoraj dve minuti, je izgledalo, da se bo do rožnate majice prebil z lahkoto.
Nato so se nad Rogličem začeli zgrinjati črni oblaki. Najprej je prišla mehanična okvara in nerodnost moštva, ki se je ustavilo na mali potrebi, nato so Rogliča začele pestiti trebušne težave, za konec pa je na enem izmed spustov še pristal v zaščitni ograji.
Vse to je spisalo nesrečno zgodbo, na katero pa Roglič ne gleda tako črnogledo. Še več, sam pravi, da je bilo njegovo tretje mesto v Veroni vredno vsaj toliko kot zmaga.
Strokovni komentator RTV Slovenije Martin Hvastija je mnenja, da dogodki z Gira niso merilo za Rogličeve sposobnosti preživetja tritedenske dirke. Za njegov padec v formi na Dirki po Italiji ni bila kriva slaba priprava ali napačno tempiranje forme, pač pa so za to krive poškodbe in bolezen.
»Lani je bil na Vuelti tudi tretji teden odličen in to me ne skrbi,« je za RTV Slovenija povedal Hvastija. »Giro 2019 zame ni merilo, čeprav ga nekateri analitiki izpostavljajo. Ni, ker tam ni bila težava forma, ampak poškodba in bolezen. Se pa strinjam, da se lahko na takšni dolgi dirki zgodi marsikaj.«
Že drugi dan prvi vpogled v formo favoritov
Če smo iz preteklih let vajeni, da smo morali na prve gorske etape počakati teden dni, pa bomo letos formo favoritov spoznali že na drugi etapi. Zahtevna gorska etapa z dvema vzponoma prve kategorije bo dala prve odgovore, kdo lahko drži tempo in kdo ne.
Tudi dva dni kasneje bomo pozorni na favorite. Prvi gorski cilj bo na Orcieres-Merlette, do vrha pa bo vodil 10-kilometrski vzpon s povprečnim naklonom 6 odstotkov. Nikakor ne gre za najtežji klanec na dirki, a letošnja izvedba Toura lahkih klancev ne bo poznala.
Kolesarji naredijo dirko težko
Verjetno ste že slišali za zgoraj zapisani rek. Noben klanec ni težek, če se nanj peljete zmerno, hkrati pa je lahko še tako majhna grbina peklenska, če se na njej dirka na polno. Letošnja Dirka po Franciji bo posebna iz mnogih razlogov, eden izmed njih je tudi, da bo nadnjo ves čas visela giljotina.
V vsakem trenutku lahko virus dirko ustavi in konča, česar se zavedajo tudi kolesarji. Navadno je cilj favoritov rumeno majico osvojiti čim kasneje in na ta način hraniti energijo ekipe. Letos bo rumeno majico smiselno obleči že zgodaj. Morda na drugi etapi, morda na četrti, a zagotovo že veliko prej kot v preteklih letih.
Če se dirka prekine na polovici, bo kolesar v rumenem skoraj zagotovo razglašen kot polnopravni zmagovalec dirke. Kolesarji bodo najbolj želeni del oblačila v kolesarskem svetu na svoja ramena želeli spraviti zgodaj, zato lahko računamo, da se bo dirka razplamtela že na prvih resnih vzponih.
Na drugi in četrti etapi se bo šlo torej že zares, tempo navkreber bo navit, glavnina se bo zredčila in za etapne zmage se bodo borili le preživeli kolesarji.
Slovenski praznik kolesarstva
Čaka nas torej ena najbolj zanimivih ter hkrati najbolj kaotičnih Dirk po Franciji. Za Slovence bo še posebej zanimiva. Ne le, da je Roglič glavni kandidat za zmago, visoko bo kotiral tudi Tadej Pogačar. Mladenič je že dokazal, da mu tritedensko dirkanje odgovarja in nadejamo se, da bo dirko zaključil med najboljšo deseterico, morda celo med najboljšimi petimi.
Poleg obeh kandidatov za skupno zmago bomo imeli Slovenci na dirki še tri predstavnike. Matej Mohorič bo v Franciji v službi Mikela Lande, a pri Bahrain-McLarenu so zatrdili, da bo imel Slovenec na kateri izmed etap tudi proste roke in se bo lahko boril za etapne zmage.
Potem je tu še Jan Polanc. Član UAE Emiratov bo prvotno pomagal Tadeju Pogačarju, predvsem na najtežjih vzponih. Vendar pa tudi Polanc zna osvojiti etape na največjih dirkah. Lani je to dokazal na Giru, ko je dva dni celo nosil rožnato majico. Tudi letos bi morda lahko dobil priložnost za pobeg, a le, če bo Pogačar varen.
Za konec smo pustili še Luko Mezgeca. Dolgo je čakal na svoj francoski debi in ga letos le dočakal. Sploh prvič bo dirkal na Touru in imel že takoj priložnost opozoriti nase. Prva etapa bi lahko odgovarjala Mezgecu, ki sicer ni najmočnejši šprinter na dirki, a ob pravi taktiki in kančku sreče lahko pride tudi do zmage in rumene majice. Kakšen debi bi bil to.
