Ljubljana Gusto Santic je ena izmed treh slovenskih kontinentalnih ekip, ki je tekom svoje zgodovine na najvišji nivo spravila veliko kasnejših junakov svetovnega kolesarstva. Jan Tratnik, Luka Mezgec in Jan Polanc so vsi zmagovalci etap s tritedenskih dirk, v svojih karierah pa so se uveljavili predvsem kot dobri in zvesti pomočniki.
V ekipi, katere generalni direktor je Tomaž Poljanec, imajo željo, da v prihodnosti razvijejo čim več podobnih kolesarjev, ki bi se v Evropi lahko kosali z najboljšimi.
Vseeno pa ne moremo mimo njega – Tadeja Pogačarja. Njegova pot se je začela prav v ekipi ljubljanski ekipi. Poljanec nam je v pogovoru zaupal, kako gleda nanj, opisal pa je tudi letošnjo sezono svojega kluba ter glavne cilje za prihodnost.
Kako bi ocenili letošnjo sezono ekipe Ljubljana Gusto Santic, kateri so bili ključni dosežki in izzivi?
Nad letošnjo sezono nismo bili preveč zadovoljni. Sicer nismo usmerjeni k doseganju vidnih rezultatov, gre se nam bolj za razvoj mladih kolesarjev. Je pa res, da če mladi hočejo napredovati ali iti v katero izmed večjih ekip, morajo prej doseči rezultate, drugače enostavno ne gre.
Morda ni prava generacija, ampak ne morem reči, da smo zadovoljni. Ne morem niti reči, da smo povsem nezadovoljni, ampak lahko bi bilo boljše. Pozitivna stvar je ta, da ekipa raste, vsako leto hočemo narediti korak naprej v organizacijskem in rezultatskem smislu, a nad slednjimi letos nismo najbolj zadovoljni.
Kateri trenutek iz letošnje sezone pa vam je ostal v najlepšem spominu?
Lahko rečem, da je bila to edina zmaga Dylana Hopkinsa na prvi etapi dirke Beograd-Banjaluka, ker zmaga je le zmaga. To je bil svetel trenutek te sezone.
Omeniti moram še dobre vožnje na Kitajskem na profesoinalni dirki (Dirka okrog jezera Taihu), kjer je bil Hopkins skupno osmi in drugi med mladimi kolesarji, kar je za tako kategorijo in konkurenco zelo dober rezultat. Izkazali smo se direktno pred Gustom, našim sponzorjem, tako da je to dobro.
V primerjavi z ostalimi slovenskimi klubi ste precej bolj nacionalno mešani. Kako je prišlo do tega in kaj je namen?
V prvi vrsti imajo pri nas prednost kolesarji iz Pogi Teama in upam, da bo v prihodnjih letih kolesarjev, ki so sposobni dirkati na najvišjem nivoju toliko, da nam ne bo treba jemati tujcev. Je pa res, da eden naših glavnih sponzorjev prihaja s Tajvana, njihova želja pa je, da je v naših vrstah tudi en njihov kolesar. S tem lahko tudi oni skozi našo ekipo v Evropi izkoristijo možnost, da se tukaj kali tajvanski kolesar. Temu pač ne moremo pobegniti.
Po drugi strani pa je prisotnost tujcev samo dobra za slovenske kolesarje. Tujci razmišljajo drugače, prinesejo drugo mentaliteto. Če nek fant z Avstralije pri osemnajstih letih vse pusti za sabo in pride v Slovenijo je vse drugače, kot pri fantu iz Ljubjane. Tu je še jezik, ki tudi pomaga pri potencialnem prestopu v tujo ekipo, da se govori v angleščini. Eden, dva, trije tuji kolesarji so torej vedno dobrodošli.
Je pa dejstvo, da bodo vedno imeli prednost kolesarji iz Pogi Teama. Tukaj sodelujemo z Miho Koncilijo, ki je tudi del članske ekipe. Z njim se vedno pogovorimo in upoštevamo predloge glede tega, kdo se lahko pridruži članski ekipi.
Se pravi boste spet podpisali pogodbe z nekaterimi mladimi upi Pogi Teama?
Seveda, štirje se bodo direktno pridružili ekipi Ljubljana Gusto Santic in bodo vozili na dirkah, dva pa bosta z nami zgolj trenirala, ne bosta pa še polnopravna člana. Počakali bomo na potek sezone in ko bosta pokazala zahtevan nivo, bosta prišla v moštvo.
So pa tu tudi kolesarji, ki končujejo kariere oziroma se selijo drugam.
Ja, seveda. Vsako leto je nekaj takih. Ekipo bomo malo prevetrili, prenovili. Prihodnje leto bo od starejših ostal samo Mihael Štajnar, ostali pa bodo bistveno mlajši.
Nedavno ste dirkali tudi na Kitajskem in Japonskem v zelo močni konkurenci. Kako je prišlo do tega, saj so bile tam poleg vas praktično samo še profesionalne ekipe?
Vsako leto se teh dirk udeležimo na željo pokrovitelja, ki prihaja s tega obomčja in tam tekmujemo. Vse skupaj je predvsem zaradi proizvjajalca koles Gusto, ki je na Kitajskem in Japonskem zelo močan in je to zanje izjemno pomemben trg. V končni fazi je to čast, saj smo edina tuja kontinentalna ekipa, ki nastopi na največji enodnevni dirki v Aziji, zato smo na to zelo ponosni.
Kako pa je z logistiko za tako dirko?
Uf, to pa je kar zahtevna zaloga. Že prej sem veliko deloval v tujini, zato imamo dovolj izkušenj in vse izpeljemo elegantno. Je pa zagotovo zelo drugačno kot v Evropi.
Kakšni so cilji ekipe za prihajajočo sezono? Omenili ste že, da želite delati na mladih, kaj pa bo še drugače?
Predvsem je poudarek na razvoju mladih kolesarjev. Nismo ekipa, ki je za kolesarjm končni cilj ampak smo odskočna deska. Pri nas kolesarjev nikoli ne bomo bogato plačevali, jim pa poskusimo omgočiti, da sledijo najbojšim, kot sta Tadej in Jan. Želimo pomagati mladim kolesarjem, da dosežejo svoje cilje.
To jim omogočimo čez proces treninga, opremo in dober tekmovalni program. V prihodnji sezoni bomo dodali nekaj novih stvari, predvsem bo poudarek na ekipnem zdravniku in nutricionistu, kar se tiče opreme pa si želimo dati poudarek kronometru.
Naš največji uspeh bo, če spet spravimo kolesarja na nivo, da lahko prestopi v ekipo svetovne serije.
Kaj pa vas najbolj motivira, da delate z mladimi?
Tadej Pogačar (smeh, op. a.). To si človek ne bi mogel predstavljati. Vsaj jaz ne, pa sem v kolesarstvu že vse od leta 1984 in sem prej poznal že jugoslovansko kolesarstvo. Gledal sem razvoj slovenskega kolesarstva, ki je začelo z ničle.
Videl sem ves proces – od tega, kako smo komaj lahko dirkali v tujini, tega, kako so se letvice višale z leta v leto in tega, da je Slovenija najboljša na svetu in da ima svetovnega prvaka. To je noro.
Imam željo, da bi imeli ekipo, ki bi lahko konkurirala razvojnim ekipam največjih moštev na svetu, da bi fantje imeli najboljše pogoje in da bi bila ekipa sestavljenan iz čim več mladih kolesarjev iz Pogi Teama.
Kako pa je dejstvo, da je Tadej Pogačar bil član vaše ekipe pomagalo pri prepoznavnosti in pri sponzorjih Ljubljane Gusto Santic?
Sigurno je pomagalo. Zdaj, ko smo bili v Aziji, so povsod povedali, da smo iz ekipe, iz katere izhaja Tadej Pogačar, tako da zagotovo pomaga pri prepoznavnosti. Tudi Gusto se je odločil sponzorirati ekipo ravno takrat, ko je Tadej šele prihajal, ko je zmagal Tour de l’Avenir in šel naprej v svetovno serijo.
Gusto je vesel, da so se takrat odločili za sponzoriranje, saj se lahko pohvalijo, da je najboljši kolesar sveta enkrat vozil njihovo kolo, to pa ni kar tako. Pripravljamo pa nekaj novega v imenu ekipe, da bomo še bolj prepoznavni.
Za konec še to, sedaj se začenja mrtva sezona. Kako potekajo priprave na novo sezono v srednje veliki kontinentalni ekipi?
Mi smo sezono šele končali. Azijski del ekipe ima na Tajvanu še sponzorske obveznosti, ta del med mrtvo sezono in začetkom priprav pa je v bistvu zelo kratek. Cela ekipa brez tujcev se bo zbrala 29. novembra, ko bodo prve spoznavne priprave, tam pa se bomo s fanti pogovorili o ciljih in spoznali opremo.
Konec novembra se torej uradno začnejo priprave na novo sezono. Ne sicer s kondicijskimi pripravami, za začetek zgolj s spoznavanjem.
