Z eno največjih predstav v zgodovini kolesarstva je Tadej pogačar postal svetovni prvak v kolesarstvu. Sto kilometrov pred ciljem je napadel glavnino s favoriti in s pomočjo Jana Tratnika pridobil prednost štiridesetih sekund. To je držal dolgo časa in na cilju osvojil naslov svetovnega prvaka. Zasluženo.
Zgodovinska predstava. Tega res še nismo videli. Tadej, najboljši kolesar sveta (zdaj tudi dobesedno), je napadel točno sto kilometrov pred ciljem. In do cilja ga niso videli. Slovenija, veseli se, imamo mavrico!
Danes ni bil vrhunski zgolj Tadej, celotna ekipa je oddelala fantastično in vseh sedem kolesarjev bo lahko ponosno reklo, da so pomagali pri legendarni, neponovljivi zmagi Tadeja Pogačarja. Njega. A kako je prišlo do tega dosežka?
Reprezentanca dihala kot eno, vsi so opravili vrhunsko delo.
Kar dolgo časa je vzelo, da se je odpeljala precej močna šestčlanska skupinica, ki so jo zadaj nadzirali slovenski kolesarji. Matic Žumer, Luka Mezgec in Matevž Govekar so zelo dobro opravljali svojo nalogo nadzorovanja glavnine v prvi polovici današnje dirke.
Domen Novak je spremljal Tadeja Pogačarja, ko se je ta vrnil nazaj do spremljevalnega vozila. Po padcu je že zelo zgodaj, okrog 20 kilometrov pred ciljem, odstopil Julian Alaphilippe, eden največjih favoritov za visok rezultat na današnji dirki.
Po stotih kilometrih dirke je z delom končal Matic Žumer, ki si zasluži vse pohvale za dobro predstavo, za njim pa sta bila na vrsti Govekar in Mezgec, spredaj je bil tudi Novak. Oba slovenska šprinterja sta se danes vrhunsko prelevila v pomočnika, zato si oba zaslužita vse pohvale.
130 kilometrov pred ciljem je napadel Pablo Castrillo, ki je tako otvoril napade na današnji dirki. Zadaj je tempo navil Matevž Govekar, odpadel pa je Luka Mezgec. Godovičanu so prav tako pošle moči in na vrsti je bil Jaka Primožič, ki se je dobro izkazal na čelu močnega pelotona.
Kmalu je poskušal še Jay Vine, ki je za sabo povlekel veliko kolesarjev, med njimi pa je bil tudi Jan Tratnik, kar je pomenilo, da sta z Rogličem in Pogačarjem je ostala zgolj Domen Novak in Jaka Primožič.
Skupinica z Idrijčanom se je odpeljala na nekaj deset sekund prednosti in kar naenkrat se je situacija na dirki popolnoma spremenila. S Tratnikom so bili tudi odlični Stephen Williams, Florian Lipowitz in Pavel Sivakov, zadaj v glavnini pa Nizozemska ni želela navijati tempa, prednost ubežnikov pa je zato narasla.
Razlika med skupinama je hitro znašala tri minute in logično je bilo, da Jan Tratnik ter belgijski reprezentant Laurens de Plus nista prispevala k delu vodilne skupinice. Situacija niti ni bila takoo rožnata za Slovenijo, saj sta na ta način kapetana Roglič in Pogačar ostala zadaj.
Prednost je še rasla, Pogačar in Evenepoel pa sta tri minute naprej spustila vrhunskega Stephena Williamsa. Zagotovo je bil edini način za rešitev problema napad od daleč. Tudi naša reprezentanca je to prebrala, zato je na čelo prišel Domen Novak, Primož in Tadej pa sta se držala povsem pri čelu.
Novak je v velikem slogu stopil minuto prednosti, medtem ko je Tratnik spredaj čakal, da ga glavni favoriti ujamejo in da lahko pomaga Pogačarju. Ta je bil primoran sam odgovoriti na napade konkurentov, ki so okrog sto kilometrov pred ciljem poskušali s pospeševanji.
Na čelo je kot pomočnik Tadeju Pogačarju prišel tudi Primož Roglič, točno sto kilometrov pred ciljem pa je velik napad sprožil Tadej Pogačar. Sledil mu je zgolj italijan Bagioli, medtem ko sta Evenepoel in van der Poel nekoliko zamudila pospeševanje Slovenca.
Pogi je dobil okrog pol minute prednosti, hitro pa ga je počakal Tratnik in Idrijčana je čakal težak dan dirkanja. Devetdeset kilometrov pred ciljem sta naša kolesarja spet ujela ubežnike, pred glavnino, kjer je močno pritiskala ekipa Belgije, pa sta imela minuto prednosti.
Ekipa Remca Evenepoela je močno pritisnila in vsaj približno začela ohranjati minuto zaostanka za Slovencem. Roglič je bil prav tako dobro postavljen v glavnini, kjer je čakal na morebitne napade konkurentov.
Prednost Pogačarjeve skupine je začela padati, saj je na ravninskem delu trase belgijska falanga pridobivala čas proti idrijski lokomotivi. Osemdeset kilometrov pred ciljem je Tratnik končal svojo nalogo in spet je napadel Pogi.
Medalja bo spet malo “idrska”.
Če takrat spredaj ne bi bilo Jana Tratnika, bi Tadej veliko težje dobil tisto prednost, ki jo je do cilja počasi višal.
72 kilometrov pred ciljem je močno napadel Remco Evenepoel, tik za njim je šel Mathieu van der Poel, a ni mu uspelo razbiti glavnine, čeprav je nekoliko zmanjšal zaostanek za Pogačarjem, ki je z ekipnim kolegom iz UAE Team Emiratesa Pavlom Sivakovom spredaj ostal sam.
Evenepoel je poskušal še nekajkrat poskušal, nikdar se mu ni uspelo oddaljiti, je pa zasledovalna skupina izgubila vso složnost, zato so si napadi sledili eden za drugim. Nihče se ni dejansko oddaljil, se pa je zmanjšala prednost vodilne dvojice.
Dva kroga pred ciljem je prednost Tadeja še vedno znašala štirideset sekund, medtem ko je Primož Roglič odpadel iz zasledovalne skupine in ni konkuriral najboljšim. Petdeset kilometrov pred ciljem se je Pogačar znebil še Sivakova in sam odšel na pot proti mavrici.
41 kilometrov pred ciljem je Tadej končno dobil k sebi spremljevalno vozilo s selektorjem Urošem Murnom, kar je bil velik plus na poti do zmage. Na tisti točki je imel že 54 sekund prednosti. Mavrica je bila blizu.
Ob vstopu v zadnji krog je imel točno minuto prednosti, a ta se je na vzponu čez Witikon zmanjšala na 47 sekund. A neverjetni Tadej je imel vse pod kontrolo. Izgubljal je nekaj sekund, a ne dovolj, da bi ga zasledovalci lahko ujeli do cilja. Petnajst kilometrov do cilja, ko je bil na vrhu vzpona, je imel še 42 sekund prednosti.
Redko ga vidimo, da stiska zobe. Danes jih je. Ob začetku spusta v Zuerich, ko je imel do ciljne črte zgolj še en položen vzpon, je njegova prednost znašala petdeset sekund in lahko smo se začeli veseliti zmage. Zadaj je van der Poel poskušal osvojiti vsaj srebro, a sedemčlanska skupinica se je borila za preostali medalji.
Tadej je brez težav prišel do cilja in kot pravi šampion osvojil naslov svetovnega prvaka in mavrično majico. Konec je, uspelo je!
V boju za ostale medalje je v herojskem stilu, tako kot na Vuelti, srebro osvojil Ben O’Connor, tretji je bil branilec naslova van der Poel.
Tadej, bravo. Slovenija se veseli, Slovenija joče od sreče. Imamo mavrico. Ne zgolj Pogačar, omeniti moramo prav vseh osem kolesarjev, saj so vsi oddelali fantastično delo za največjega vseh časov. Matic Žumer s herojskim navijanjem na začetku. Profesor Luka Mezgec je bil podaljšek selektorja Uroša Murna na cesti, ko je nadziral ritem na čelu glavnine.
Matevž Govekar je spredaj preživel veliko kilometrov, pokril je nekaj napadov in iz glavnine zaostal šele nekaj kilometrov pred Tadejevim napadom. Jaka Primožič se je nekajkrat vrnil nazaj do avtomobila po pijačo, spredaj pa je nudil podporo Primožu in Tadeju.
Domen Novak je kot pravi Zetorjev traktor na čelu pelotona navil ritem in za več kot minuto zmanjšal prednost ubežnikov, ko so ti pobegnili na nevarno distanco. Primož Roglič je ob napadu Pogačarja navil ritem in s tem prvaku odločilno pomagal da je lahko nemoteno napadel in pridobil prednost. Potem je še dolgo ostal v glavnini, a na koncu mu je zmanjkalo moči, zmago prijatelja Tadeja je spremljal na daljavo.
Potem pa je tu Jan. Skromi in simpatični Idrijec, ki je spomladi kupil staro stanovanje Pogačarja in Urške Žigart, ko se je priljubljeni par preselil v svojo prvo hišo, je opravil levji delež k prednosti, ki je Tadeju močno olajšala pot do zmage. Hvala vsem sedmim.
Hvala spremljevalni ekipi na čelu s selektorjem Urošem Murnom, ki je reprezentanco vodila do zmage. Hvala ekipi UAE Emirates, ki je reprezentanci pomagala z osebjem, s posojenim avtobusom, da so naši kolesarji lahko čim bolje pripravljeni štartali svoje nastope.
In nenazadnje hvala vam, navijačem kolesarstva. Danes je naša ekipa dokazala, da je kreganje nesmiselno, Vseh osem, tudi Primož Roglič, so danes vse posvetili Tadeju, ki ni niti približno razočaral. Navijajmo za vse naše, saj so vendarle vsi s sončne strani Alp. In Slovenija je na vrhu sveta.
Hvala, Tadej.
