Leta 2018 vse velike tritedenske dirke osvojijo angleški kolesarji – Giro Chris Froome, Tour Geraint Thomas in Vuelto Simon Yates. Leto 2019 pa v kolesarstvo prinese nove velike spremembe. Giro, Tour in Vuelto osvojijo Ekvadorec Richard Carapaz, Kolumbijec Egan Bernal in Vuelto Slovenec Primož Roglič. Kaj ta sprememba, kjer na največjih dirkah zmagujejo Slovenci in Južnoameričani, pomeni za organizatorje in za vse ostale deležnike, ki na račun dirke kujejo dobiček?
Glavne face čez noč postanejo kolesarji, z marketinškega vidika, precej nepomembnih držav. V tem letu se začenja tudi velika bitka med starejšo in mlajšo generacijo. Mlajša, ki jo poosebljajo Bernal, Tadej Pogačar, Remco Evenepoel…prihaja vse bolj v ospredje in starejši mački so praktično konkurenčni samo še na enodnevnih dirkah. V to mlajšo generacijo lahko v letih, preživetih v kolesarstvu prištevamo tudi našega Primoža (mogoče je celo najmlajši). To je tudi leto, v katerem vedno bolj vidno vlogo igrajo države srednjega vzhoda, ki so v kolesarstvu nekaj novega (UAE Emirates, Bahrain-McLaren). Lahko omenimo še to, da sta dva velikana ciklokrosa prvič resno opozorila nase tudi na cestni dirki (Wout van Aert, Mathieu Van der Poel).
Najbolj viden predstavnik novega vala postane zmagovalec Toura, Kolumbijec Egan Bernal. Vsi mediji takoj okoli njega začno graditi zgodbo o novem kolesarskem fenomenu, ki bo tudi novi serijski zmagovalec največje dirke na svetu. Tako mediji kot številni kolesarski navijači takšne zaključke vlečejo brez upoštevanja okoliščin, v katerih je Bernal prišel do zmage. Trasa je pisana na kožo hribolazcem; to leto na Touru ni bilo vseh najboljših kolesarjev (Roglič, Pogačar, Miguel Angel Lopez, Froome…); prvi kapetan Ineosa Thomas pade na pripravljalni Dirki po Švici in tudi na eni začetnih etap na Touru, kljub temu dolgo drži drugo mesto na lestvici za Julianom Alaphilippom; narava prekine najtežjo etapo in čas etape se meri na predzadnjem vzponu na prelazu Iseran. Bernal ima na tem vzponu minuto prednosti pred ostalimi kandidati za skupno zmago, le te na vrh pripelje pomočnik Jumbo-Visme Laurens De Plus; naslednja etapa je tudi močno skrajšana, dolga je slabih 60 km.
Leto 2019 je tudi leto, kjer si skupaj s svojimi kolesarskimi prijatelji savinjske runde v živo ogledam vse tri velike dirke. Zanimivo se je bilo pogovarjati o dirkah z domačini, navijači iz celega sveta, samimi kolesarji in osebjem znotraj ekip. Mnenja, ki si jih ustvariš ob pogovoru z neposrednimi udeleženci so večkrat precej drugačna kot tista, ki nam jih servirajo mediji.
Sledi res posebno leto in kolesarska sezona 2020. Ob spremembah, ki jih narekuje virus, se nadaljujejo tudi spremembe, ki so se nakazale v letu 2019. V prvem delu sezone prevladuje mlada generacija na čelu z Evenepoelom in Pogačarjem. Evenepoel dobi vse največje dirke, na katerih nastopi. Drugi del sezone pa bi lahko označili kar za slovenski šov, ki se začne z državnim prvenstvom pod Krvavcem, doseže vrh na Dirki po Franciji in se zaključi z zadnjo dirko sezone v Španiji.
Vmes nase opozorijo še nekateri fantje iz mlajše generacije: Marc Hirschi, Joao Almeida, Jai Hindley, Tao Geoghegan Hart, Daniel Martinez, Aleksandr Vlasov, Filippo Ganna in drugi.
Ekipa, ki prihaja in deluje pod okriljem države srednjega vzhoda UAE, osvoji Tour. Kaj zmaga Tadeja Pogačarja pomeni za šejke in ekonomijo v njihovih državah? Van Aert in Van der Poel dokončno postaneta tudi zvezdnika na cesti in na zadnjem spomeniku, Dirki po Flandriji, uprizorita epski boj.
Tour 2020 je s strani kolesarjev ocenjen za najtežjega v moderni dobi. Organizator, podjetje A.S.O., ga organizira po vzoru zadnjih Vuelt (značilnosti so omenjene v prejšnjih zapisih). Ves svet govori o novem velikem dvoboju med ekipo Ineos in izzivalci ekipo Jumbo-Visma, ki javno napove, da na Tour odhaja po zmago. Obe ekipi se odločita, da bosta nastopili s svojimi najboljšimi kolesarji in bosta uporabili neobičajno taktiko treh kapetanov.
Prvič se ekipi pomerita na manjši dirki Tour de l’Ain. Nizozemci prvič pokažejo svojo moč in prvi preizkus njihovega vlaka s prvim možem Rogličem povsem deklasira ekipo Ineosa. Primož vsak trenutek izkoristi, da nadvlada, v tej dirki prvega moža Bernala. Naslednja, najpomembnejša pripravljalna dirka Criterium du Dauphine krizo Ineosa in nemoč Bernala še poveča. V obeh ekipah se tudi podre ideja treh kapetanov. V Jumbo-Vismi zaradi padca in poškodbe izpade Steven Kruijswijk, na strani Ineosa pa zaradi slabe forme odpadeta Froome (posledice hudega padca) in Thomas. Slednji je bil izredno razočaran potem, ko mu je višja sila odvzela Tour 2019, za katerega je bil predviden kot zmagovalec. Nikakor ni uspel najti prave motivacije za novo sezono in tako je edini kapetan Ineosa ostal mladi Bernal.
Letošnji Tour poteka podobno kot večina predhodnih. Ameriški in angleški vlak tokrat zamenja nizozemski. Dirka je s strani Jumbo-Visme in Rogliča popolnoma kontrolirana do predzadnje 20. etape. Nizozemskega vlaka enostavno ni moč premagati in vsi mediji po 17. najtežji etapi kot zmagovalca označijo Primoža Rogliča.
Dvajseta etapa pa je kronometer, ki ga mora odvoziti vsak sam. Zgodi se eno največjih presenečenj v zgodovini Toura, naš Tadej Pogačar, ki do tega dne ni veljal za posebnega specialista v vožnji na čas, z dih jemajočim kronometrom svojega življenja, do tal potolče vso konkurenco in postane zmagovalec največje dirke na svetu. Z njegovim rezultatom pa postane pomemben del kolesarskega sveta tudi srednji vzhod s šejki na čelu.
Pokaže se, da je mladi Bernal stopil v prevelike čevlje. Za prvega moža in vodjo so potrebne še kakšne druge vrline in življenjska zrelost, ki je Bernal še nima. Pritisk je bil prevelik, Primož pa je tudi vsak neposredni spopad z Bernalom izkoristil za to, da ga je psihološko strl.
Pogačarjeva zgodba je do zmage na Touru praktično identična Bernalovi. Vse, kar je osvojil Bernal, eno leto za njim ponovi tudi naš Tadej. S tem, da Tadej pokaže tudi, da je kompletnejši kolesar od Bernala. Ali se bo naslednje leto Pogačarju tudi ponovila letošnja Bernalova zgodba? Verjamem, da ne. Tadej je tudi mentalno močnejši. Uspeh in njegovo obvladovanje sta najtežje, kar mora vrhunski športnik premagati v svoji karieri. Temu se ni moč izogniti. Primož je to izkušnjo že uspešno premagal.
Zakaj v zadnjih dveh letih na največjih dirkah dominirajo Slovenci in Južnoameričani? Zakaj starejša generacija tako močno izgublja proti novi mladi generaciji? Upal bi si trditi, da zato, ker je kolesarstvo v zadnjih dveh letih postalo bolj pošteno, izenačili so se pogoji in drznil si bom dejati tudi, da je precej bolj čisto. Zato sedaj zmagujejo najboljši in ne medijsko in marketinško najbolj zanimivi.
Kakšen bo odgovor na te spremembe organizatorja Dirke po Franciji in najbogatejše ekipe na svetu Ineos? O tem kdaj drugič.
