Šprinterji in ubežniki, ki se bodo na Giru udarili za etapne zmage

Po pregledu kolesarjev, ki se bodo na prihajajoči Dirki po Italiji borili za najvišja mesta v skupni razvrstitvi, smo pripravili še pregled šprinterjev in kolesarjev, ki bodo do etapnih zmag poskušali priti kot člani ubežnih skupin. Letošnji Giro na papirju ponuja sedem šprinterskih etap in cel kup priložnosti za ubežnike. Ker bi boj za skupni seštevek znal biti precej dolgočasen, bodo za največ razburjenja morda poskrbele ravno razgibane etape. Poglejmo, kdo so najbolj izpostavljeni šprinterji na dirki in kdo bo priložnost iskal v pobegih.

Jonathan Milan (Lidl – Trek)

Prvo ime med hitrimi kolesarji je zagotovo domačin Jonathan Milan, ki bo poskušal še tretjič v karieri osvojiti ciklamno majico za najboljšega po točkah. Visoki šprinter je letos v odlični formi, saj je dosegel že šest zmag, od tega štiri v svetovni seriji. Ob Timu Merlierju (Soudal Quick-Step) velja za najhitrejšega kolesarja na svetu, kar je lani potrdil z dvema zmagama in zeleno majico na Dirki po Franciji.

Letos bo ekipo na francoskih cestah vodil Mads Pedersen, tako da se Milan znova vrača na domačo preizkušnjo, na kateri je doživel dokončno uveljavitev. Veliko motivacijo mu predstavlja že uvodna etapa s ciljem v obmorskem Burgasu, saj bo zmagovalec skoraj gotovo oblekel tudi rožnato majico. V preteklosti smo bili vajeni, da so prve etape namenjene šprinterjem ali pa specialistom za kronometer, vendar se je ta trend v zadnjih letih precej spremenil.

Hitri kolesarji tako nimajo več prav veliko možnosti za oblačenje najbolj prestižnih majic v svetu kolesarstva, zato bodo letošnjo priložnost zagotovo zgrabili z obema rokama. Milan bo favorit prve etape, saj na startu ne bo Merlierja, Jasperja Philipsena (Alpecin Premier-Tech) in Olava Kooija (Decathlon CMA CGM). Prav tako bo imel Italijan na voljo močan šprinterski vlak, ki ga bo vodil njegov prijatelj in partner z velodroma Simone Consonni. Tu je še nemški duet, ki ga sestavljata Max Walscheid in Tim Torn Teutenberg. Za slednjega v ekipi upajo, da bo uspešno nadomestil Edwarda Theunsa, ki je v pričakovanju otroka ostal doma.

Milan in Lidl – Trek bodo tisti, ki bodo narekovali ritem na ravninskih etapah, glede na razdelitev točk na ciljih pa bo Italijan tudi prvi favorit za osvojitev ciklamne majice. Najverjetneje gre za edinega šprinterja na startu, ki ne bi bil zadovoljen z osvojitvijo zgolj ene etape. Nemška ekipa bo upala, da se jim bo vse poklopilo že uvodni dan, saj bi se s tem vsaj delno znebili pritiska, ki vedno spremlja izrazite favorite.

Dylan Groenewegen (Unibet Rose Rockets)

Dylan Groenewegen se na Dirko po Italiji vrača prvič po letu 2021, ko je pedala še poganjal za takratno Jumbo-Vismo. Tokrat bo Nizozemec dirkal v barvah povabljene ekipe Unibet Rose Rockets, ki v zadnjih letih napreduje s svetlobno hitrostjo. Za moštvo s francosko licenco bo to prvi nastop na tritedenski dirki, z Groenewegnom pa želijo takoj pustiti svoj pečat.

Nekdaj najboljšega šprinterja na svetu jim je uspelo spraviti nazaj na pota stare slave. S štirimi zmagami, med njimi tudi na dirki svetovne serije Tour of Bruges, si je Groenewegen povrnil samozavest, ki je ključna za šprinterje. Če hočeš sprejemati odločitve v delčku sekunde, ko se pri več kot šestdeset kilometrov na uro voziš v glavnini, moraš popolnoma zaupati tako v svoje sposobnosti kot tudi v sposobnosti ekipe.

Kljub temu da gre za povabljeno ekipo, ki ni del svetovne serije, so rakete na svoj premierni Giro priletele z močno postavo. Vlak, ki ga tvorijo Elmar Reinders, Lukaš Kubiš, Niklas Larsen in brata Kopecky, je morda celo najboljši na dirki. Fantje so zelo uigrani, Groenewegen pa je letos že večkrat dokazal, da še vedno poseduje končno hitrost, ki ji lahko parira le redkokateri šprinter.

Tobias Lund Andresen (Decathlon CMA CGM)

Eno od odkritij letošnje sezone se na Dirko po Italiji podaja z željo po prvi etapni zmagi na tritedenskih dirkah. Letos je ciljno črto trikrat prečkal kot prvi, še bolj kot z zmagami pa je prepričal s svojo vzdržljivostjo na klasikah. Lund Andresen je tip šprinterja, ki bo priložnost iskal v nekoliko bolj razgibanih etapah, ob konstantnih predstavah v ravninskih šprintih pa bi bil lahko resen konkurent za ciklamno majico.

Ekipa Decathlon CMA CGM se zdi bolj kot Felixu Gallu podrejena Dancu, ki bo imel v prvi vrsti na voljo odličnega “leadout” kolesarja Torda Gudmestada. Kljub temu moštva ne moremo označiti za enega boljših, saj njegov vlak ni sposoben preživeti klancev, s katerimi bo sam opravil z lahkoto. Na roko mu gre dejstvo, da se bodo vsi hoteli znebiti Jonathana Milana, zaradi česar bo imel okoli sebe kar nekaj zaveznikov.

Na dirko zagotovo prihaja kot najbolj vroč vzdržljivi šprinter, vprašanje pa je, če ima ob sebi ekipo, ki bo sposobna prevzeti nadzor ter na težjih terenih izmučiti Milana in Groenewegna. Zanimivo bo videti, če mu bo uspelo preživeti strm vzpon v zaključku druge etapa, saj bi takrat celo lahko premierno oblekel rožnato majico.

Paul Magnier (Soudal Quick-Step)

Pri Soudal Quick-Stepu so na začetku aprila lažje zadihali, saj se je po dolgotrajni poškodbi v karavano vrnil Tim Merlier. Že na svoji drugi dirki, neuradnem svetovnem prvenstvu šprinterjev Scheldeprijs, je pokazal, zakaj ga imajo številni za najhitrejšega kolesarja na svetu. Do Merlierjeve vrnitve je njegove velike čevlje poskušal zapolniti Paul Magnier, ki je lani slavil kar na devetnajstih dirkah.

Večina teh zmag je bila doseženih na nižjem nivoju, kljub temu pa je mladi Francoz nakazal, da bi v prihodnosti lahko postal eden izmed najboljših šprinterjev. Letošnjo sezono je začel obetavno z drugim mestom na klasiki v Valencii, kjer ga je premagal Dylan Groenewegen. Na Dirki po Algarveju je dvakrat odpravil s konkurenco, nato pa je sledil nepričakovan padec forme.

Magnier velja za nekoliko bolj vzdržljivega kolesarja, ki bi lahko bil konkurenčen tudi na klasikah, vendar letos tega ni dokazal. Tudi v hektičnih zaključkih se ni znašel najbolje, zato pred startom Gira ne manjka dvomljivcev. Sami menimo, da lahko Magnier ob dobrem dnevu in nekoliko zahtevnejši trasi pusti za sabo vso konkurenco. Ustrezal bi mu lahko predvsem zaključek šeste etape v Neaplju. Takrat se bodo šprinterji udarili na rahlo vzpenjajočem terenu, ki ga bodo dodatno začinile granitne kocke.

Arnaud De Lie (Lotto Intermarché)

Ekipa Lotto Intermarché je pred startom Dirke po Italiji dvignila veliko prahu. Ob najavi kolesarjev, ki bodo dirkali na prvem “Grand Touru” sezone, so namreč zapisali, da bo njihov kapetan Arnoud De Lie dirko zapustil že po prvem tednu. Številne kritike so padale predvsem s strani nekdanjih kolesarjev, ki so na dan znova privlekli izrabljeno frazo o “spoštovanju dirke”.

Zdi se, da kolesarji dirko spoštujejo toliko, kot dirka spoštuje njih. Če sta v drugi polovici preizkušnje na voljo zgolj kakšni dve etapi za šprinterje, potem jih je težko prepričati, da se jim izplača vztrajati do konca. K takšni odločitvi je potrebno dodati tudi dejstvo, da gre za De Liejevo zadnjo sezono pri Lotto Intermarché, zato bi ekipa svojega največjega zvezdnika rada poslala na vse najpomembnejše preizkušnje.

De Lie je nekdaj veljal za velikega talenta belgijskega kolesarstva, številni so ga primerjali celo s Tomom Boonenom, vendar 24 letnik za zdaj še ni upravičil pričakovanj. Tudi letos nastopa po sistemu toplo hladno, najboljši rezultat pa je s četrtim mestom dosegel na Gent-Wevelgem. Tik pred Girom je sicer dosegel tudi svojo prvo letošnjo zmago na manjši belgijski preizkušnji, tako da, kot kaže, stopnjuje pripravljenost.

Zanj velja podobno kot za Magnierja, če se mu vse sestavi, lahko poseže po etapni zmagi, tudi on je na tritedenskih preizkušnjah še nima.

Filippo Ganna (Netcompany Ineos)

Filippo Ganna je v zadnjih letih že večkrat dokazal, da je veliko več kot zgolj specialist za vožnjo na čas. Navsezadnje se letos lahko pohvali z zmago na klasiki Dwars Door Vlaanderen, na Pariz-Roubaix pa so ga vrhunske uvrstitve stale številne okvare. Italijan je seveda prvi favorit vožnje na čas, saj mu je 42 kilometrska ravninska trasa pisana na kožo.

Kronometer v deseti etapi bo njegov glavni cilj, vendar lahko Ganna po dobrem rezultatu poseže tudi na preostalih etapah. V skupinskih šprintih ga sicer ne pričakujemo, tam bo na novo poimenovana ekipa Netcompany Ineos stavila na Bena Turnerja, bo pa Ganna še kako nevaren kot član ubežnih skupin.

Na Giru je osvojil že sedem etap, samo ena izmed njih pa je bila na cestni preizkušnji in ne v vožnji na čas. Morda se bo to spremenilo letos, saj je na klasikah dokazal, da gre za še kako vzdržljivega kolesarja, ki ga je težko uloviti, ko mu uspe pridobiti nekaj metrov prednosti. Od Egana Bernala in Thymena Arensmana bo odvisno, koliko priložnosti bo dobil, saj se bo ob morebitnem boju za mesto na zmagovalnem odru moral podrediti ekipi.

Giulio Ciccone (Lidl – Trek)

Giulio Ciccone je ena večjih neznank tega Gira. Za izvrstnega Italijana namreč ni jasno, ali se bo kolesaril na visoko skupno uvrstitev ali pa se bo podal v lov na etapne zmage in modro majico najboljšega na gorskih ciljih. Njegovi cilji ostajajo zaviti v oblak negotovosti, vsekakor pa smo lahko prepričani v to, da bo Ciccone med glavnimi akterji letošnje dirke.

Njegov napadalni slog mu je prinesel tri etapne zmage na največji domači dirki, nikoli pa mu ni zagotovil visoke uvrstitve v končni razvrstitvi. Glede na razredčene vrste kolesarjev za skupni seštevek ima Ciccone idealno priložnost za svojo najboljšo uvrstitev na tritedenskih preizkušnjah. Hkrati pa mu je na kožo pisanih veliko etap, na katerih se bodo najverjetneje udarili ubežniki.

Za Cicconeja, ki bi lahko slavil že v drugi etapi, je pomembno, da se bo hitro odločil, kateri cilj hoče zasledovati. Če bo predolgo časa ostal blizu vodilnim, ga ekipe ne bodo pustile v beg, kar mu bo močno zmanjšalo možnosti za morebitno etapno zmago. Prisotnost Dereka Geeja-Westa, ki bo poskušal prikolesariti v najboljšo deseterico skupne razvrstitve, morda namiguje, da se bo Ciccone podal v lov za etapne zmage.

Filippo Zana (Soudal Quick-Step)

Zana je kljub svoji mladosti že stari maček Dirke po Italiji, saj bo to že njegov sedmi nastop. Pravzaprav se je na “Grande Partenzi”, velikem startu Gira, pojavil prav vsako leto svoje profesionalne kariere. Najboljšo skupno uvrstitev je dosegel leta 2024, ko je bil enajsti, leto prej pa je vknjižil tudi etapno zmago. Takrat je ugnal legendarnega Thibauta Pinota, ki je tisto leto osvojil modro majico za najboljšega na gorskih ciljih.

Kolesar Soudal Quick-Stepa bo letos morda poskušal ponoviti Pinotevo dirko iz tistega leta, morda pa se bo kot Ciccone osredotočil na skupni seštevek. Po našem mnenju ima Italijan veliko možnosti tako v boju za etapne zmage kot tudi za modro majico, zato upamo, da bo izbral slednjo možnost. Skupaj z rojakoma Garafolijem in Raccagnijem Novierom bi namreč sestavljal močan trio na razgibanih terenih.

Zana je dobro formo potrdil na ardenskih klasikah Valonsko puščico in Liege-Bastogne-Liege je namreč zaključil na dvanajstem in desetem mestu. Nekdanji zmagovalec Dirke po Sloveniji, ki si ga bomo zapomnili po spektakularnem padcu na spusti s Kolovrata, bo zagotovo poskušal pustiti svoj pečat na dirki, saj smo že večkrat videli, da gre za nepopustljivega in napadalnega kolesarja.

Jan Christen (UAE Emirates – XRG)

Na tem mestu bi lahko zapisali ime kateregakoli kolesarja ekipe UAE Emirates – XRG, saj je po odpovedi Joaa Almeide njihova ekipa sestavljena predvsem z mislijo na posamezne etapne zmage. Jay Vine, Jhonatan Narvaez, Antonio Morgado in ostali bodo gotovo med najbolj aktivnimi na številnih etapah, ki so terensko najbolj primerne za uspešen pobeg. Menimo, da obstaja velika verjetnost, da se bo ponovila lanska Dirka po Španiji, ko so kolesarji Emiratov pobrali kar sedem etapnih zmag.

Christena izpostavljamo, ker je na začetku leta pokazal zares odlično formo. Slavil je na AlUla Touru, Dirko po Andaluziji je končal na četrtem mestu, na Strade Bianche pa je kljub popolni podrejenosti Tadeju Pogačarju vseeno osvojil šesto mesto. Mladi Švicar sicer ni dirkal od Milana-Sanrema, kjer si je v padcu zlomil ključnico, po poškodbi pa se vrača tudi večina njegovih ekipnih kolegov.

Če si je pravočasno opomogel, bo na Dirki po Italiji še kako nevaren, saj mu je kar nekaj etap pisanih na kožo. Že v drugi etapi, s ciljem v Velikem Tarnovem, bi se lahko potegoval celo za rožnato majico, zagotovo pa ima debelo podčrtano tudi osmo etapo s ciljem v Fermu. Na razgibanih etapah bodo Emirati težko zaustavljivi, saj imajo v ekipi vsaj pet kolesarjev, ki lahko slavijo na takšnem terenu. Christen bo v Bolgariji in Italiji lovil prvo etapno zmago na tritedenskih dirkah, glede na traso bi ciljno črto kot prvi prečkal tudi večkrat.

Simone Gualdi (Lotto Intermarché)

Ob koncu našega pregleda bomo nekaj besed namenili še Simoneju Gualdiju, ki je letos naredil velik karierni preskok. Enaindvajsetletnik prvo sezono vozi med svetovno serijo, predvsem na enodnevnih dirkah pa je spomladi že pustil zelo dober vtis. Na praznik dela se je izkazal z odličnim petim mestom na preizkušnji Eschobrn-Frankfurt, peti pa je bil tudi na prvi etapi Dirke po Kataloniji.

Gualdi se najbolje znajde na razgibanih terenih in na preizkušnjah, ki se končajo s sprintom manjše skupine. V prihodnosti bi lahko postal odličen kolesar za ardenske klasike, svojo prebojno zmago pa bo iskal na svoji prvi tritedenski preizkušnji.

Na ravninskih etapah bo najverjetneje podrejen Arnaudu De Lieju, ko bo teren postal pretežak za belgijskega šprinterja, pa bo Italijan dobil proste roke. Sodeč po njegovi formi si lahko obeta kar nekaj odličnih etapnih uvrstitev, morda pa pred domačimi navijači doseže tudi prvo zmago v karieri.