Sprehod preko tlakovanih sektorjev Pariz-Roubaixa

Organizatorji so dokončno potrdili število in težavnost tlakovanih sektorjev Pariz-Roubaixa. Letos kolesarje čaka 30 odsekov, kjer se bo potrebno boriti s kockami, kar je dva več, kot smo jih bili vajeni v preteklosti.

Pariz-Roubaix je legendarni status dobil po zaslugi peklenskih tlakovanih odsekov, ki vsako leto poskrbijo za izjemen spektakel. Nič drugače ne bo letos, ko bo na sporedu kar 30 sektorjev, dva več kot lani.

Dodatna sektorja sta Artres in Famars, ki sta dolga 1300 oziroma 1200 metrov in si sledita eden za drugim. Nista pretirano zahtevna, njuna uvrstitev v prvo tretjino vseh sektorjev pa nakazuje, da tudi ne bosta igrala pomembne vloge pri razpletu dirke.

Po besedah direktorja dirke Thierryja Gouvenouja sta bila dodana predvsem zaradi želje, da se poveže preostale tri sektorje v tem delu trase in tako zmanjša število kilometrov na asfaltu.

»Nista pretirano zahtevna prehoda, a z njuno vključitvijo smo dosegli, da imamo zaporedje petih sektorjev s skoraj nič vožnje po asfaltu,« je povedal Gouvenou.

Nov seštevek tlakovanih sektorjev letos tako znaša 55,3 kilometra. Kot vsako leto so razdeljeni v pet težavnostnih kategorij, označeni z od ene do petih zvezdic.

Trije sektorji najvišje kategorije

Med gledalci so najtežje pričakovani trije sektorji, ki so označenimi s petimi težavnostnimi zvezdicami. Na njih se običajno dela resna selekcija oziroma v primeru zadnjega izmed njih celo napadi za zmago.

Trouee d’Arenberg

Prvi je na sporedu Trouee d’Arenberg, ki vodi skozi istoimenski gozd. Gre verjetno za najbolj prepoznavnega izmed vseh sektorjev, saj je popolnoma raven, okoliški gozd pa mu dodaja določeno mero strahospoštovanja.

Arenberški jarek, kakor se v prevodu imenuje 12. odsek po vrsti, je dolg 2,3 kilometra in ponudi z najbolj zahtevnimi tlakovci na celotni trasi. Od tam je do cilja še dolgih 95,3 kilometra, zato zmagovalnih napadov tu ne vidimo, se pa naredi prva resna in ključna selekcija glavnine.

Letos bo vstop nekoliko drugačen kot v preteklosti, saj so organizatorji v želji po zmanjševanju vstopne hitrosti dodali obvoz, ki kolesarjem onemogoči, da bi s polno hitrostjo zapeljali na tlakovce.

Mons-en-Pevele

Precej dolgo je potrebno čakati na drugi sektor, označen s petimi zvezdicami. To je Mons-en-Pevele, dolg 3 kilometre, ki je na sporedu kot 20. sektor dirke.

Že sam vstop je zahteven, saj morajo kolesarji narediti 90-stopinjski zavoj na precej ozko tlakovano pot, ki se vije med travniki. Po uvodni tretjini sledi oster zavoj v desno in ponovno vijuganje do vnovičnega ostrega levega zavoja. Od tam je do asfaltne ceste potrebno premagati kilometer čiste ravnine, a se trasa rahlo dviga, kar poskrbi za dodatno oteževalno okoliščino.

Carrefour de l’Arbre

Zadnji izmed najzahtevnejših sektorjev je Carrefour de l’Arbre, v dolžini 2,1 kilometra. Zanimiv je predvsem, ker je na sporedu precej blizu cilja, le 17,1 kilometra stran od velodroma, kar ga postavlja v vlogo glavne točke za zadnji resen napad.

Sam vstop na sektor je precej enostaven, je pa zato nadaljevanje toliko težje. Tlakovci sicer niso tako agresivni kot na nekaterih preostalih sektorjih, so pa zato precej težji številni zavoji. Trasa namreč močno vijuga, predvsem v prvem delu, in ponuja številne sicer hitre zavoje, ki pa lahko povzročijo, da kolesar v izstopu iz zavoja zavzame preširoko linijo in konča na tleh.

Seznam vseh sektorjev Pariz-Roubaixa

V spodnji tabeli si lahko ogledate zaporedje vseh sektorjev in njihove ključne podatke.