Vse bolj se zdi, da bomo še drugo leto zapored ostali brez ene najbolj atraktivnih dirk v koledarju. Klasika Pariz-Roubaix je zaradi zdravstvenih ukrepov v pokrajini, po kateri teče namreč močno ogrožena.
Enajstega aprila bi se morala karavana zbrati v okolici Pariza in se spopasti z zahtevno traso, ki vodi do Roubaixa. Zdravstveno stanje v svetu še vedno ni dobro in francoske oblasti se bojijo, da bi se ob trasi proge zbralo preveč ljudi, kar bi lahko povzročilo dodatno povečanje števila okužb.
Organizatorji se še vedno trudijo s pripravo proge, a obenem priznavajo, da dirka skoraj zagotovo ne bo izpeljana v prvotnem terminu. Upajo, da bo vsaj prestavljena na kasnejši datum in tako kolesarski svet ne bo še drugo leto zapored ostal brez napetega dirkanja na tlakovcih Roubaixa.
»Trenutno sem 90 % prepričan, da Pariz-Roubaix letos ne bo izpeljan,« je povedal Francois Doulcier, predsednik odbora, ki skrbi za vzdrževanje tlakovanih odsekov.
Podobnega mnenja je tudi Michel Lalande, prefekt regije Hauts-de-France, kjer poteka ena izmed petih največjih enodnevnih dirk sezone. »Odgovor bom podal, ko bo čas za to. Trenutno lahko le ugibate,« je v radijskem pogovoru povedal Lalande. »Nebo trenutno izgleda manj modro,« je še dodal.
Lelande je poudaril, da največjo težavo predstavlja množica obiskovalcev, ki bi se gnetla ob progi, še posebej ob tlakovanih odsekih. »Bojimo se, da bi Pariz-Roubaix privabil preveč ljudi, da bi lahko zagotovili ustrezno varnost.«
Na belgijskih klasikah zaradi zmanjševanja obiskovalcev ob progi onemogočijo dostop do najznamenitejših predelov proge, kot so različni tlakovani odseki ali pa krajši vzponi, kjer se dirka navadno lomi. Lelande poudarja, da tlakovanih odsekov ne želi zapreti za javnost, nekaj česar Doulicer ne more razumeti. Na ta način bi namreč dirka verjetno bila lahko izvedena.
Glede na trenutno stanje se zdi, da bo dirka prvotno le prestavljena na kasnejši termin. Zaradi že polnega koledarja dirk bo izvedba najverjetneje mogoča šele oktobra, torej po koncu vseh treh tritedenskih dirk.
V primerjavi z lanskim letom se dirke v Evropi izpeljujejo brez večjih težav. Štarti in cilji etap so navadno zaprti za splošno javnost, tudi ob cesti je manj gledalcev, ki na ta način skrbijo, da se kolesarski svet nemoteno vrti naprej.
Doulicer želi za zgled postaviti belgijske organizatorje dirk, ki so že in še nameravajo klasike na svojem ozemlju izpeljati skladno s prvotnimi termini. Francoz glavno razliko vidi v odnosu vladnih organov do dirke.
»Način, kako je bila lani izpeljana Dirka po Franciji, je zgled celotnemu svetu. Tako se lahko združi šport in koronavirus. Razlika med Flandrijo in Francijo je pogled na kolesarstvo. V Belgiji je dirkanje religija, v Franciji pa ga vlada jemlje kot breme.«
Podjetje ASO, ki stoji za Pariz-Roubaixom, je pretekli teden sicer brez večjih težav izpeljalo etapno dirko Pariz-Nica, tudi preostale dirke pod njihovim okriljem (z izjemo Pariz-Roubaixa) pa naj za zdaj niso ogrožene.
