Kolesarski navdušenci bomo vrhunec olimpijskih iger dočakali le nekaj ur po uradni otvoritvi dogodka. Moška cestna dirka bo prva kolesarska preizkušnja v Tokiu, hkrati pa verjetno tudi najbolj zanimiva.
Slovenci proti Tokiu pogledujemo z veliko optimizma, saj imamo v karavani kar dva favorita za odličje. Celoten kolesarski svet priznava, da bosta Tadej Pogačar in Primož Roglič kolesarja, ki ju bo potrebno premagati, če si želiš zlate medalje.
Olimpijske igre so sicer zgodba zase. Enodnevne dirke vselej prinašajo ogromno pasti, ki ti lahko v trenutku uničijo priložnost za naskok na vrh, hkrati pa so ekipe zaradi različnega števila kolesarjev v različnih položajih in temu primerno je potrebno prilagoditi taktiko.
Kovanje taktike mora biti v celoti opravljeno pred dirko, na cesti pa morajo kolesarji zaupati svojim občutkom. Tako kot na svetovnih prvenstvih tudi na olimpijskih igrah namreč niso dovoljene radijske povezave, tako da selektor v avtu veliko težje prinese informacije do svojih varovancev.
Izjemno zahtevna trasa, ki favorizira hribolazce
Že vse od razkritja trase je jasno, da kolesarje čaka ena težjih dirk zadnjih olimpijskih iger. Prevoziti bodo morali 234 kilometrov v okolici gore Fuji, spopadli pa se bodo s petimi kategoriziranimi vzponi, pri čemer bosta odločilna predvsem zadnja dva.
Dirka se bo začela v Musashinonomori parku, ki je osrednja točka letošnjih olimpijskih iger. Štart bo oddaljen približno 100 kilometrov od vznožja gore Fuji, v smer katere se bo karavana podala takoj po izhodu iz olimpijske vasi in kjer se bo dirka tudi zaključila.
Prvi resnejši preizkus karavano čaka po 40 kilometrih, ko se cesta začne dvigati. Kategoriziran vzpon se sicer začne 35 kilometrov kasneje, a že uvod do tja bo ogrel noge tekmovalcev. Prvi vzpon na Doushi je dolg 4 kilometre in se dviga s povprečnim naklonom 6,7 odstotka.
Po kratkem spustu in 15-kilometrski vožnji po planoti sledi nov vzpon na Kagosako. Ta je mnogo lažji, dolg je le 1,9 kilometra s povprečnim naklonom 5,2 odstotka.
Sledi dolg spust in kmalu tudi začetek osrednjega vzpona letošnje dirke. 14,5 kilometra dolg vzpon po vznožju gore Fuji se dviga s povprečnim naklonom 6 odstotkov. Z vrha je do cilja še daleč, skoraj 100 kilometrov, a vseeno lahko tu pričakujemo »drugi paket« ubežnikov.
Dirka nato zavije na dirkališče Fuji in dvakrat prečka ciljno črto, a preizkušnje še zdaleč ni konec. Sledi odhod z dirkališča in spopad z najtežjim vzponom trase, kjer se bo dirka lomila. Prelaz Mikuni je dolg slabih sedem kilometrov, a se dviga s povprečnim naklonom 10,1 odstotka, na trenutke pa poseže tudi do 15 odstotkov.
Od vrha Mikunija je do cilja še 34 kilometrov in tisti, ki vedo, da v šprintu manjše skupine ne morejo slaviti, bodo zagotovo napadli že tukaj. Slovenski dvojec se bo najverjetneje skušal otresti Wouta van Aerta, ki bi bil favorit v šprintu, zato lahko pričakujemo visok tempo preko celotnega klanca.
Po najtežjem odseku trase zopet sledi nekaj vožnje po planoti in še drugo prečkanje Kagosake, ki jo bodo kolesarji spoznali že v uvodu na dirko. Po dosegu vrha se trasa prevesi v dolino in se skoraj 10 kilometrov spušča proti dirkališču Fuji, kjer se bo dokončno odločilo o nosilcih olimpijske medalje.
Pogačar ali Roglič – kdo se bo podredil?
Kot omenjeno v uvodu sta Primož Roglič in Tadej Pogačar glavna favorita za osvojitev medalje, najverjetneje celo zlatega leska. Zaradi napadanja na zaključnih vzponih se bo verjetno potrebno odločiti, kdo bo prvi mož ekipe in bo z napadom od daleč, podobno kot smo videli lani na svetovnem prvenstvu, skušal razbiti glavnino, a hkrati zmanjšal svoje možnosti za napad na sam vrh.
Primož Roglič na dirko prihaja spočit, a velika skrivnost je njegovo fizično stanje po hudem padcu na Dirki po Franciji. Sam zatrjuje, da so rane zaceljene in da je na Japonsko prišel dobro pripravljen, zato nimamo razloga, da bi dvomili vanj.
Na drugi strani je Tadej Pogačar tekmovalno bolje pripravljen, saj je na Dirki po Franciji prišel v tekmovalni ritem, a zaradi ekstremno kratkega premora, ki ga je v večini porabil za potovanje, se poraja vprašanje, ali lahko doseže 100 odstotkov svoje danosti. Na roko mu ne gre niti peklenska vročina, ki te dni greje Tokio. Pogačar je v preteklosti imel nekaj težav v vročini, zato bo upal, da se sonce vsaj malo skrije za oblake.
[yop_poll id=”39″]
Kdo lahko ogrozi slovenski dvojec?
Slovenca bosta imela na cesti kar nekaj konkurence, pri čemer stavnice najbolj izpostavljajo vsestranskega Wouta van Aerta (Belgija). Rogličev moštveni kolega je v zadnjem tednu Toura prišel v dobro formo, v preteklosti je dokazal, da lahko preživi tudi najtežje vzpone in njegov glavni cilj bo priti v zaključek s skupino najboljših.
Če uspe priti preko prelaza Mikuni, ki bo zanj odločilna točka dirke, bo ob vstopu na dirkališče volk med ovcami. Nihče ga v šprintu ne more ogroziti, saj bo edini pravi šprinter med hribolazci. A najprej bo treba preživeti vzpon na Mikuni in konkurentje bodo poskrbeli, da mu tam ne bo lahko.
Belgija bo imela še enega aduta, ki se na klancih znajde celo bolje kot Van Aert. To je Remco Evenepoel, a mladeničeva težava je ta, da ni dirkal že skoraj mesec dni in nihče ne ve, kako dobro je dvignil formo po težavah, ki jih je imel na Dirki po Italiji.
Giro je bil zanj prva dirka po osemmesečni odsotnosti in jasno je bilo, da se telo po poškodbi še ni vrnilo na nivo pred njo. Tudi Evenepoel sam je pred dnevi priznal, da verjetno še ni v življenjski formi, a da se je na olimpijado vseeno ustrezno pripravil.
Vselej nevarna je tudi britanska falanga, ki bo letos najresneje računala na Adama Yatesa. Član Ineos Grenadiersev sicer ni dirkal že vse od konca aprila, kar bi lahko povzročalo težave. A verjeti gre, da je mesece odsotnosti z dirk izkoristil za dvigovanje forme in na trasi, ki mu je pisana na kožo, bo gotovo zelo nevaren.
Izpostaviti je potrebno še nekaj kolesarjev, ki lahko slavijo ob pravem razpletu dogodkov. Kar nekaj jih lahko pričakujemo v pobegu, kjer bodo upali, da v ozadju ne bo sloge pri lovu. Tu lahko izpostavimo Marca Hirschija in Gina Maderja (oba Švica), Joaa Almeido (Portugalska), Alejandra Valverdeja (Španija), Maxa Schachmanna (Nemčija), Baukeja Mollemo in Wilca Keldermana (oba Nizozemska), Alberta Bettiola in Giulia Cicconeja (oba Italija), Davida Gauduja (Francija) ter kolumbijski paket Naira Quintane, Sergia Higuite in Rigoberta Urana.
[yop_poll id=”40″]
Na traso že ob 4.00 po našem času
Za slovenske športne navdušence časovnica letošnje olimpijade ne bo najbolj milostna. Zaradi velike časovne razlike med Slovenijo in Japonsko se bo večino dogodkov odvijalo sredi noč in zgodaj dopoldne.
Tudi s kolesarstvom bo tako, karavana se bo na traso podala že ob 4.00 po našem času. Prenos začetka si boste lahko ogledali na RTV Slovenija 2, kjer bodo nato prenašali še druge športne discipline, ob 8.15 pa se ponovno vrne kolesarski prenos, ki bo karavano pospremil do cilja.
Tisti najbolj zagreti navijači, ki bi si želeli ogledati celotno dirko, lahko to storite na Eurosportu. Prenos se bo tudi tam začel ob štirih zjutraj in neprekinjeno trajal do cilja, kamor bodo kolesarji prišli okoli 11. ure.
