Po včerajšnjem že tretjem slovenskem dnevu na Dirki po Franciji, so mnogi kolesarski strokovnjaki že oddali prvi dve mesti v Parizu. Tadej Pogačar in Primož Roglič vozita odlično in sta razred ali dva nad vsemi tekmeci. Večina ju občuduje, nekateri pa tradicionalno dvomijo o čistosti šampionov. Neprijetno vprašanje je včeraj prejel Roglič, ki zatrjuje »da nima ničesar skrivati.«
Kolesarstvo je šport, ki z vidika zlorabe prepovedanih sredstev nima zgodovine, na katero bi bil lahko ponosen. V preteklosti so bili odkriti številni prekrški, nekateri starejši kolesarji so po karieri javno priznali, da so v času, ko pravila še niso bila tako stroga, jemali prepovedana sredstva za dosego boljših rezultatov.
Potem je tu največji dopinški škandal v zgodovini športa – afera Lanca Armstronga. Tudi v moderni dobi je doping žal prisoten, vsako sezono kakšen izmed testov pokaže zlorabo dopinga. Kljub temu, da se stanje v zadnjem času močno izboljšuje, pa nekateri še vedno dvomijo o čistosti najboljših kolesarjev. Boljši kot je, bolj dvomijo vanj.
Primož Roglič je letos zelo dober, zato so dvomi vanj veliki. Član Jumbo-Visme, ki je včeraj zasedel drugo mesto in izgubil štiri sekunde prednosti pred Pogačarjem, je moral po etapi odgovoriti tudi na neprijetno vprašanje o lastni čistosti.
Eden izmed zbranih novinarjev ga je vprašal, ali lahko pred vstopom v zadnji teden Dirke po Franciji zagotovi, da je z njegovo verodostojnostjo vse v redu. Roglič je odgovoril, da opravlja številna testiranja, ki so vselej negativna.
»Opravljamo veliko kontrol, danes (pred 15. etapo, op. p.) sem moral malo pred šesto uro zjutraj opraviti testiranje. Tudi po etapi sem ga opravil, tako da nimam ničesar skrivati. Iz moje strani je vse čisto.«
Rumena majica mora po vsaki etapi opraviti testiranje, enako opravilo pa čaka tudi ostale nosilce majic in zmagovalca etape. Roglič je bil tako testiran že vsaj osemkrat, najverjetneje pa celo večkrat. Med dirko namreč redno izvajajo tudi naključne teste, kolesarje lahko zbudijo tudi sredi noči in jim odvzamejo vzorec krvi in urina.
Možnosti za doping Rogliča so torej majhne, če ne celo nične, a dejstvo je, da bo minilo še dolgo časa, preden bo »umazana« zgodovina kolesarstva pozabljena in se o kvaliteti najboljših ne bo dvomilo.