Izjemna kolesarska sezona se je končala in dobili smo odgovor na zadnji dve vprašanji: kdo bo zmagovalec Vuelte in kdo bo najboljši kolesar na svetovni lestvici. Odgovora sta enaka – Primož Roglič.
Tretji teden Vuelte se je začel tako kot prva dva – zelo uspešno za Jumbo Vismo in Primoža. Zmaga na kronometru in vnovičen prevzem rdeče majice. Zaključil pa se je z briljantno taktiko, ki je prinesla skupno zmago ali pa tako kot prva dva tedna – z novo veliko taktično napako, ki je naredila zaključek 17. etape zelo razburljiv in znova je bila ogrožena rdeča majica.
Trinajsta etapa je bil posamičen kronometer v katerem je bil Primož absoluten favorit. Na prvem vmesnem času smo bili verjetno vsi Primoževi navijači razočarani ali celo zaskrbljeni. Hugh Carthy je imel boljši čas kot Primož, Richard Carapaz pa je minimalno zaostajal.
Na drugem vmesnem času je bila slika malce boljša, vendar daleč od tega, da bi lahko bili mirni in zadovoljni. Primož je daleč najboljše odpeljal zadnji, najtežji del in po prihodu čez cilj se zasliši odločen in glasen »JAAAAAAAAA!« Primož je jasno pokazal, da je s svojim nastopom zadovoljen, zato smo bili tudi mi.
“Jaaaa!” Kako zaslužen krik veselja ob prihodu v cilj edinega kronometra na @lavuelta za @rogla! Rdeča majica je tu! pic.twitter.com/GADQVaf6Bx
— Val 202 (@Val202) November 3, 2020
Carapaz in Carthy odpeljeta najboljši kronometer v svoji karieri, Primož je kljub temu močnejši in znova prevzame rdečo majico. Največje razočaranje na kronometru je domačin Enric Mas, ki namesto, da bi se približal stopničkam, svoj zaostanek za najboljšimi še poveča. Ta njegov zaostanek ima pomemben vpliv tudi na naslednje tri težke, razgibane etape, ki so idealne za napad.
Edina ekipa, ki je sposobna resnega napada je Movistar, vendar zaradi prevelikega Masovega zaostanka tega napada ne dočakamo. EF, Ineos in Israel Start-Up Nation niso sposobne takšnega napada. Jumbo Visma etape uspešno kontrolira, Primož pa pobere še 6 bonifikacijskih sekund.
Kandidati za skupno zmago vodilnega Primoža napadejo šele v zaključku zadnjega vzpona na 17. etapi. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo. Navijači, mediji in povprečne ekipe so zadovoljni z zmago in če zmagaš je bila taktika pravilna, »briljantna«. Vrhunske ekipe pa tudi ob zmagah opravijo podrobne analize in se iz njih kaj naučijo.
Briljantna taktika: Jumbo Visma je imela v begu Lennarda Hofstedeja, ki je proti koncu etape v zaključku vzpona na položnejšem delu počakal Primoža in ga potegnil nekaj sto metrov ter mu tako pomagal do skupne zmage. Načrtovano? Briljantno?
Drugi pogled – velika taktična napaka: Jumbo Visma za zadnjo in odločilno gorsko etapo spremeni svojo taktiko, ki je na Vuelti odlično delovala na vseh gorskih etapah. Kompozicija vlaka Jumbo Visme je spremenjena, do zadnje etape je bil po navadi vrstni red v vlaku sledeči: Hofstede, Gesink, Vingegaard, Bennett, Kuss, Roglič.
V tej etapi se ta vrstni red spremeni, naloge znotraj vlaka prav tako. Vlak vozi z veliko hitrostjo, ko kontrolira dirko in lovi beg, ki je za Jumbo Vismo povsem nepomemben in nenevaren. Pred začetkom odločilnega vzpona zaradi izredno močnega tempa in nove razporeditve nalog precej hitreje kot običajno popustita Gesink in takoj za njim še Vingegaard. Šest kilometrov do vrha, na povsem odprtem terenu, kjer je zelo neugoden dejavnik tudi veter, odpade še Bennett in ostane samo še Kuss. Slabih 5 kilometrv do cilja prvi napade Carthy, za njim gre Carapaz – Kuss tega napada ne more več pokriti.
Prvič v letošnji sezoni konkurenti za skupno zmago dobijo to, kar so si želeli – Roglič ostane sam, izoliran na najpomembnejšem delu celotne dirke. Carthy poskuša še enkrat, Primož mu sledi. Približno 3 kilometre do cilja napade Carapaz, Primož mu poskuša slediti – ne more? Noče iti prehitro v rdeče? Verjame, da bo v svojem ritmu lahko zadržal razliko?
Dva kilometra do cilja Carapaz že naredi razliko 25 sekund. Začnemo se spraševati – se nam obeta nova drama ali je vse pod kontrolo? Kilometer do cilja ima Roglič samo še 17 sekund prednosti. Je bila to velika taktična napaka? Primož pametno izkoristi zavetrje Hofstedeja, kasneje še Masa in Marca Solerja.
Zagledamo ga, kako šprinta proti cilju, po prihodu skozi cilj se znova zasliši odločen »JAAAA!« – vsi si oddahnemo. Današnja nedeljska etapa je samo še formalnost, Roglič drugo leto zapored osvoji Vuelto in že drugo leto zapored postane najboljši kolesar na vseh svetovnih lestvicah.
Primož je edini kolesar, ki je že dve leti v formi, konstanten, brez velikih nihanj in edini, ki gre resnično vsako dirko zmagati. V zadnjih dveh letih je najslabša uvrstitev 7. mesto na lanski Dirki po Lombardiji.
Njegova lanskoletna sezona je bila zgodovinska, letošnja pa je še boljša. Primož nastopa samo v drugem delu sezone, na prvi dirki osvoji naslov državnega prvaka, prvič se na Dirki po Franciji uvrsti na oder za zmagovalce, osvoji najboljše 6. mesto na svetovnem prvenstvu (njegova najslabša letošnja uvrstitev), zmaga prvi spomenik Liege – Bastone – Liege, vse skupaj osvoji 12 zmag, zmaga tudi Vuelto in je po točkah znova daleč najboljši kolesar na svetu.
Z zmago na Vuelti po številu zmag prehiti Chrisa Frooma in če bo s takim tempom nadaljeval tudi drugo leto, bo lahko Vincenza Nibalija povabil na ogled zbirke svojih pokalov, ki že zna biti večja od njegove.
Da je njegov dosežek na zadnjih tritedenskih dirkah še toliko večji nam razkrijejo okoliščine v katerih je na teh dirkah nastopil. Lanskoletni Giro je končal na 3. mestu kljub bolezni, hudemu padcu, poškodbi. Bil je v stanju bolj primernem za v bolnico kot pa za borbo z največjimi kolesarskimi mojstri.
Lansko Vuelto je kljub trem padcem v 1., 9. in 19. etapi (ta padec je bil najhujši) končal na 1. mestu. Letošnjo sezono je začel verjetno pripravljen najboljše v svojem življenju s prepričanjem, da gre po zmago na Dirko po Franciji.
Na prvih dveh dirkah pokaže zastrašujočo moč, nato pa sledi grd padec in poškodbe, ki mu onemogočijo kvaliteten zaključek priprav za Tour. Namesto kvalitetnih priprav prestaja fazo rehabilitacije. Kljub temu osvoji drugo mesto. Tudi za letošnjo Vuelto priprave niso optimalne, ni višinskih priprav, ni podrobnega ogleda trase, a tudi ni več problema z zdravjem in poškodbami.
Za konec pa je vredno omeniti še to, da je Primož tudi odličen vodja, ki o problemih in napakah nikoli ne govori, nikoli ne išče izgovorov, nikoli ne gleda nazaj in je zmeraj maksimalno osredotočen. Njegova največja zmaga v letošnjem letu je ta, da je v svet brutalnega vrhunskega športa vnesel kanček viteštva in fair playa – tudi v zanj najtežjih trenutkih.
Primož je res v prvi vrsti Človek z veliko začetnico. A poleg tega je v vseh pogledih tudi trenutno najbolj kompleten kolesar na svetu, ki pa mu je v kvalitetah zelo podoben drugi na svetovnih lestvicah in njegov reprezentančni kolega Tadej Pogačar – a o njem v kakšnem drugem zapisu.
Res smo lahko srečni, da živimo v eri Primoža in Tadeja ter vse to lahko spremljamo v živo!