Vrhunsko kolesarstvo niso samo napete in zanimive dirke, ampak tudi nenehne selitve od cilja ene etape, do štartnega prizorišča naslednje. Zahtevna logistika tako za utrujene kolesarje, kot osebje ekip in organizatorja. Po predstavitvi trase za Dirko po Franciji so pri spletni strani Velowire postregli z nekaj zanimivimi statističnimi podatki, pri katerih izstopa rekordna skupna dolžina transferjev med posamičnimi etapami.
112. izvedba Dirke po Franciji se bo začela 5. julija na severu Francije v Lillu, končala pa 22 dni kasneje s parado šampionov in obračunom šprinterjev na Elizejskih poljanah. Po nekaj letih bo v celoti potekala po ozemlju Francije, obiskala 11 različnih francoskih pokrajin in rojstna mesta nekaterih velikanov francoskega kolesarstva.
Louison Bobet, Bernard Hinault, Laurent Fignon, Jean Robic in Jacques Anquetil so se v različnih obdobjih vsak na svoj način zapisali v zgodovino francoskega in svetovnega kolesarstva.
V tokratni izvedbi francoske pentlje pa bodo kolesarji v 21 etapah prevozili 3320 kilometrov, ter premagali 51.550 višinskih metrov. Najvišja točka bo vrh vzpona Col de la Loze na 2304 metrih nadmorske višine. Nanj se bodo prvič povzpeli z vzhodne strani, iz Courchevela.
Najdaljša etapa bo na sporedu že drugi dan, ko se bodo na skrajnem severu Francije pomerili na 212 kilometrov dolgem razgibanem terenu med krajema Lauwin-Planque in Boulogne-sur-Mer.
Najkrajša bo prav zadnja, Mantes-la-Ville – Pariz, v dolžini 120 kilometrov.
Kar pa najbolj bode v oči, pa je skupna dolžina transferjev med posamičnimi etapami, ki bo znašala skoraj toliko, kot sama dirka. Kolesarji, ekipno spremljevalno osebje in karavana organizatorja bodo morali v treh tednih od ciljnih do štartnih mest prepotovati kar 3055 kilometrov.
Če ne v absolutnem smislu, pa gre zagotovo za rekordno dolžino selitev v nedavni zgodovini Dirke po Franciji.
Vrhunsko kolesarstvo si v zadnjih letih sicer prizadeva zmanjšati negativen vpliv na okolje, h kateremu najbolj pripomorejo prav letalski prevozi z dirke na dirko, ter selitve med posamičnimi etapami tedenskih in tritedenskih dirk.
Glede na zgoraj omenjeni podatek in pogoste štarte v drugih državah, imajo organizatorji na tem področju še kar nekaj manevrskega prostora za izboljšave. Prihodnje poletje bosta v Franciji samo dva transferja krajša od 50 kilometrov, med prvo in drugo, ter peto in šesto etapo.
Kar štirinajst jih bo daljših od 100 kilometrov, v štirih primerih pa bo selitev dolga vsaj 200 kilometrov ali več.
Rekordno dolgi transferji pa so naslednji trije, od katerih dva prideta povsem na koncu:
- 237 kilometrov med ciljem 19. etape (La Plagne) in štartom 20. (Nantua)
- 352 kilometrov med ciljem 10. etape v Centralnem masivu (Le Mont-Dore) in Toulousom, kjer je na sporedu prvi prosti dan in kjer bo v celoti potekala 11. etapa
- ter najdaljši, kar 537 kilometrov dolg transfer med ciljem 20. etape (Pontarlier) in štartom zadnje (Mantes-la-Ville)
Gre za izračune na podlagi razdalj med kraji, ki so na voljo v aplikaciji Google Maps. Po vsej verjetnosti pa bo številka prevoženih kilometrov na koncu še višja, saj bo pot od kraja do kraja zaradi cestnih zapor in posledičnih obvozov še daljša.