Bert Blocken z Eindhovenske univerze za tehnologijo je s svojo ekipo raziskal, kateri položaj kolesarja na spustu je najboljši. Upošteval je tako varnostni kot aerodinamični vidik.
Raziskavo je izzval spust Chrisa Frooma s Peyresourda na Dirki po Franciji leta 2016. Tedaj je Britanec napadel tik pod vrhom vzpona, nato pa na spustu pridobil odločilno prednost, ki mu je omogočila etapno zmago. Sam potek dogodkov ne bi bil nič pretresljivega, če Froome na spustu ne bi zavzel nenavadnega položaja na okvirju kolesa. Avtorji raziskave so ga poimenovali kar »položaj Froome«, slovenski javnosti pa je verjetno bolj poznan po »blagovno znamko« Mateja Mohoriča.
Raziskovalce je zanimalo, ali je »položaj Froome« res superioren v primerjavi z ostalimi tehnikami spuščanja in če je Froome do etapne zmage prišel po zaslugi nenavadnega spusta.
Testirani položaji
Raziskovalci so v raziskavo vključili dvajset različnih položajev, na koncu pa predstavili podatke le šestih, saj je le pri njih prišlo do statistično značilnih razlik. Vsak položaj so testirali dvakrat, najprej v vetrovniku, nato pa še z računalniško simulacijo. Obe metodi sta podali enake ugotovitve.
Položaje, ki so jih na koncu obravnavali, so poimenovali »Froome« (sed na okvirju s prsmi na krmilu), »Pantani« (zadnjica za sedežem), »vodoraven hrbet«, »hrbet navzdol«, »hrbet navzgor« (primeren za tehnične spuste) in »varen sed na okvirju«.
Rezultati raziskave
Raziskovalci so ugotovili, da najmanjši upor na posameznika deluje, ko se spušča v položaju »varen sed na okvirju«. Hkrati je to položaj, ki omogoča dokaj varno vrtenje pedal, zaradi česar je mogoče dosegati še nekoliko višje hitrosti.
Drugo mesto je zasedel »Pantani«, ki je sicer nekaj manj aerodinamičen kot zgoraj opisani položaj, a glavna razlika se kaže pri varnosti. Pantanijev način spuščanja namreč ne omogoča varnega poganjanja, poleg tega pa je zaradi neenakomerne razporeditve teže med sprednjim in zadnjim kolesom povečana nevarnost za padec.
Na tretjem mestu je položaj »hrbet navzdol«. Položaj z zadnjico na sedežu in prsmi potisnjenimi močno proti krmilu ima najboljše razmerje med varnostjo in aerodinamiko. Zaradi ohranjanja visokega položaja bokov je vrtenje pedal nemoteno, obenem pa nizek položaj prsi relativno dobro usmerja zrak okoli telesa. Tudi razporeditev teže med obe kolesi ostaja optimalna, zato je spust v takem položaju varen.
»Froome« oziroma položaj Mateja Mohoriča, zaradi katerega je raziskava sploh nastala, se je uvrstil šele na četrto mesto. Ta je skoraj polovico manj učinkovit od varnejše različice sedenja na okvirju. Zaradi velike obremenitve sprednjega kolesa oziroma razbremenitve zadnjega je položaj tudi dokaj nevaren. Obstaja namreč velika verjetnost zdrsa zadnjega kolesa in posledično zavrtljaja pedal v prazno, ki lahko poruši ravnotežje kolesarja.
Le za odtenek manj učinkovit je »vodoraven hrbet«. Gre za najbolj varen položaj, ki še vedno prinaša nekaj aerodinamične učinkovitosti. Teža kolesarja je enakomerno porazdeljena med obe kolesi, poleg tega pa je krmilo »prosto« (nanj niso naslonjene prsi kolesarja), zaradi česar je zavijanje nemoteno.
Pričakovano se je na zadnjem mestu znašel položaj »hrbet navzgor«. Položaj že v sami zasnovi ni mišljen za zmanjševanje zračnega upora in pridobivanja hitrosti, pač pa je njegova glavna prednost omogočanje varnega zavijanja na ozkih, tehnično zahtevnih spustih.
Časovne razlike na Peyresoudu
Raziskovalci so naredili tudi simulacijo časovnih razlik, ki bi jih spust v določenem položaju prinesel na Peyresourdu. 15,5-kilometrski spust je Froome prevozil s povprečno hitrostjo 62,5 km/h, kar je bila tudi hitrost, ki so jo uporabili v simulaciji. Pri tem je bilo vzeto v račun, da kolesar v nobenem položaju ne bi pedaliral oziroma bi v vseh položajih pedaliral z enako močjo.
»varen sed na okvirju« | – 1’07” |
»Pantani« | – 46” |
»hrbet navzdol« | – 23” |
»Froome« | 14’24” (+ 0”) |
»vodoraven hrbet« | + 8” |
»hrbet navzgor« | + 1’17” |
Sklep
Sklep raziskave je, da Chris Froome do etapne zmage leta 2016 ni prišel po zaslugi »nove« tehnike spuščanja, pač pa so na to vplivali drugi dejavniki. Prednost si je nabral predvsem s pravočasnim napadom tik pred vrhom, ki mu je omogočil začetek spusta pred ostalimi konkurenti.
Najboljše razmerje med varnost in hitrostjo omogoča »varen sed na okvirju«, ki je med vsemi najhitrejši, hkrati pa zaradi enakomerne porazdelitve teže tudi zelo varen. A tudi ta položaj je mogoče uporabiti le na ravnih oziroma tehnično nezahtevnih spustih. Na bolj vijugastih cestah, še posebej, če se spuščamo po serpentinah pa je priporočljiva uporaba enega izmed položajev »vodoraven hrbet« ali »hrbet navzgor«.
Za konec naj poudarimo, da z vsakim položajem, ki se odmika od nevtralne pozicije na kolesu, povečujete tveganje za morebiten padec. Na spustih zato ravnajte odgovorno in zavzamite položaj, ki je ustrezen vašemu znanju. Le tako boste lahko še dolgo uživali ob nabiranju kilometrov na kolesu.
Članek je povzetek raziskave Berta Blockena in sodelavcev, ki je bila leta 2017 izvedena na Univerzi za tehnologijo v Eindhovenu.