Za nami je izredno zanimiva Dirka po Franciji, ki je pred TV in na francoske ceste privabila mnogo Slovencev.
Za uvod, sem velik pristaš in navijač Primoža Rogliča. Vedno, ko se za zmago borita Primož in Tadej, navijam za Primoža. Ko pa se Tadej bori proti drugim kolesarjem, seveda navijam zanj. Tudi mi ni težko sprejeti dejstva, da je Tadej prevzel primat najboljšega kolesarja od Primoža. Ja, Pogačar je najboljši kolesar na svetu tudi v tem trenutku.
Nekateri, predvsem navijači, očitajo Pogačarju arogantnost, vzvišenost, da se ne zna obnašati… sam tega nisem nikoli opazil. Ravno nasprotno. Sem zelo pozitivno presenečen, kako uspešno kontrolira slavo in milijonske pogodbe. To ni tako preprosto za tako mladega fanta. Nekajkrat sem se na hitro srečal tudi z njegovo družino, nazadnje letos na vrhu Galibiera. Verjamem, da je imel dobro vzgojo.
Kot Primoževemu navijaču mi na misel ne pride, da bi podcenjevalno in negativno govoril o njegovi ekipi Jumbo-Visma. Tukaj je razlog, zakaj to pisanje.
Prav neverjetno mi je, da številni strokovni komentatorji, večinoma bivši kolesarji, ne poročajo objektivno. Vsi kot, da so čustveno povezani ali s Primožem, ali Tadejem, ali ekipo UAE. Večina komentarjev je bila eno samo ugibanje, natolcevanje ali celo zavajanje gledalcev, večinoma že tako razočaranih Primoževih navijačev.
Malo je bilo argumentov, dejstev in strokovnih analiz. V glavnem se je ves čas zelo podcenjevalno govorilo o nesposobnem vodenju ekipe Jumbo-Visme, ki je neprestano delala napake. Na drugi strani, vendar v manjšem obsegu, pa se je poveličevalo ekipo UAE Emirates.
Vzorec poročanja je enak že na tretjem Touru. Enaka situacija je bila v primeru Jumbo-Visme opisana kot napaka, v primeru UAE pa kot smola ali nesreča. Zakaj?
V začetku dirke mi je bilo to morda še razumljivo, vendar mi ni bilo več jasno, da se je to nadaljevalo še po 18. etapi in po koncu dirke.
Dokončno sem se za to pisanje odločil po poslušanju odličnega podkasta na Valu 202 (hvala, Luka Petrič in Igor Tominec) po 18. etapi. Po etapi, kjer je Jumbo-Visma z izredno skupinsko taktiko dokončno premagala Tadeja in navdušila kolesarski svet, je naš priznani bivši kolesar še vedno podal nekaj meni nerazumljivih izjav. Pa gremo lepo po vrsti in z dejstvi in argumenti pokomentirajmo te izjave.
Prva izjava: To, da jim je uspelo (Jumbo-Vismi), še vedno ne pomeni, da imajo zrele ljudi v avtu.
Dejstvo: Jumbo-Visma je že tretje leto zapored na Touru najmočnejša ekipa in že tretje leto spremljamo boj najboljše ekipe (JV) proti najboljšemu kolesarju (TP). Na vseh možnih lestvicah za letošnjo sezono, za zadnje leto, za zadnja tri leta je Jumbo-Visma najboljša ekipa.
Na lestvici posameznikov je prvi Pogačar, ki mu sledijo Roglič, Van Aert, Vingegaard… Lahko najboljšo ekipo na svetu vodijo nezreli ljudje?
Druga izjava: Kaj bi se zgodilo, če bi Van Aert imel na zadnji klanec 7 minut prednosti. Ali bi počakal Jonasa, ali ne. Jaz mislim, da ga ne bi.
Tokrat tudi jaz samo ugibam. Svetovni mediji so to etapo označili za vrhunsko iz taktičnega vidika Jumbo-Visme, ki je znova z ekipno vožnjo premagala Pogačarja.
Ali mogoče kdo misli, da je bilo to naključno in nenačrtovano? Ob vseh radijskih povezavah, ki jih imajo, je Van Aert imel točne podatke, kje se nahaja Jonas.
Tretja izjava: Imam občutek, pa tudi informacije, ki so kar zanesljive, da Van Aert dela kar hoče, da dirka zase.
Dejstvo: Van Aert je samo na letošnjem Touru v najbolj pomembnih etapah, ki so odločale o zmagovalcu, nudil več pomoči Jonasu, kot celotna ekipa UAE Pogačarju (v vseh treh letih).
Ključen je bil v 5. etapi, kjer je Tadej ob vsej smoli ekipe Jumbo-Visme pridobil samo 13 sekund, ključen je bil v 11. etapi, kjer je Jumbo-Visma s skupno načrtovano akcijo prvič premagala Tadeja.
Van Aert je bil je v begu, kjer je čakal na vrhu klanca in je s tem omogočil izmenično napadanje Rogliča in Jonasa. Pogačar je moral pokrivati oba, kajti zavedal se je, če kdo naredi razliko in priključi Van Aertu, ga ne bo mogel več uloviti. Mimogrede, Van Aert je v tej etapi počakal tudi Rogliča, da je on kot prvi začel vzpon na Granon.
V 16., prvi pirenejski etapi je bil v begu in s tem, kot je dejal Pogačar, nevtraliziral možnost njegovega napada, kjer se je etapa končala po dolgem spustu v dolino.
V 18. etapi pa se je na zadnjem vzponu otresel Tadeja in tako omogočil Jonasu etapno zmago in dodatno razliko proti Pogačarju. Mimogrede pa je še večkrat svojim klubskim kolegom razdelil hrano in pijačo. Izkazal se je kot vrhunski pomočnik, ki bi si ga želela vsaka ekipa. Tudi v taktičnem smislu se je njegovo dirkanje pokazalo kot odlično.
Četrta izjava: Mislim, da so se v Jumbo-Vismi že pred dirko odločili, da je prvi kapetan Jonas, če ne, bi Primoža v 5. etapi čakali.
Ta izjava nima nobene strokovne podlage, je znova čisto ugibanje, brez argumentov.
Dejstvo: Van Aert v tej etapi pade in ni v najboljši poziciji pred začetkom tlakovcev. Tehnična okvara Jonasa. Malo za tem pade še Roglič. Pogi začuti priložnost in poskuša narediti razliko do največjih tekmecev.
Enajsta etapa je pokazala, da tudi Tadej do takrat ni vedel, kdo je njegov največji tekmec, Jonas ali Primož? V tej etapi je potrošil ogromno energije, izkupiček pa je bil manjši od pričakovanega.
Ekipa Jumbo-Visme se je odločila, da bo pomagala tako Jonasu, ki je izgubil samo 13 sekund, kot tudi Rogliču, ki je petnajst etap do cilja ostajal resni kandidat za skupno zmago.
Teza, da je bil Jonas že naprej določen, je bilo čisto ugibanje in lahko ugibamo tudi v drugo smer – če je bil Jonas absolutno številka 1, zakaj ga Laporte in Primož nista počakala, temveč sta se vozila v ospredju.
Kaj pa, če je bila to največja napaka JV?
V primeru, da bi tudi Primož in Laporte počakala Jonasa, bi bila vsa ekipa skupaj in verjetnost, da bi Primož padel, bi bila manjša. Lahko še nadaljujemo. Skupaj bi bili tako močni, da bi ulovili Pogačarja in ostale ubežnike in morda bi imel Van Aert priložnost zmagati. Osebno res mislim, da je bila to največja napaka, da nista počakala prvega kapetana in sta se vozila v ospredju.
Peta izjava: Vseeno mislim, da v avtomobilu nimajo ljudi, ki bi bili sposobni voditi ekipo oziroma bi imeli avtoriteto.
Ob vsemu naštetemu, ne vem kaj naj si mislim ob tej izjavi?
Lahko povem nekaj o vodenju vrhunskih ekip in avtoriteti trenerjev ali športnih direktorjev. Iz izkušenj vem, da se uspešno vodenje razlikuje od države do države in je odvisno od družbenega sistema, stopnje demokracije, tradicije. Različna je tudi motivacija.
Način, kako lahko uspešno vodiš ekipo na Balkanu ter vzhodnem bloku ni enak načinu vodenja skandinavskih ekip in ekip Beneluxa. V prvih deželah lahko sicer uspešno vodiš z argumentom moči, kar je kratkoročno. V drugih državah lahko vodiš samo z močjo argumenta. Ključen je dialog, tu ni vodenja z ukazi, prisilo, kaznovanjem… motivacija športnikov je v veliki večini notranja.
Seveda pa se razlikuje tudi vodenje povprečnih ali vrhunskih športnikov. Za povprečne športnike trener potrebuje manj časa, energije, znanja. Za vrhunske športnike, kot so Roglič, Pogačar, Van Aert, če hočeš iz njih potegniti najboljše, je potreben dialog, upoštevanje njihovega mnenja. Samo na tak način lahko trener vzpostavi zaupanje in samo tako lahko zgradi avtoriteto.
Slednje imajo športni direktorji v Jumbo-Vismi sigurno dovolj. Mogoče bi bilo dobro, če bi upoštevali vrhunskega slovenskega športnega direktorja Andreja Hauptmana, ki je po 18. etapi dejal: “Vse smo poskušali, kar je bilo v naši moči. Ničesar si nimamo očitati. Čestitke ekipi Jumbo-Visme za odlično izpeljano etapo.”
Seveda pa so razlike tudi med povprečnimi in vrhunskimi trenerji. Vrhunskih trenerjev povprečni ne marajo preveč ali pa jih ne razumejo. Primer iz slovenskega športa: povprečni trenerji so iz Tine Maze naredili povprečno smučarko, vrhunski Andrea Massi pa je iz nje naredil najboljšo smučarko na svetu.
Povprečno okolje vrhunskega trenerja ne sprejema, ne razume in ga po navadi izloči. Tako se je zgodilo z Massijem na smučarski zvezi, to se dogaja tudi v drugih športih in na splošno v naši družbi. Še vedno v naši družbi prevladujejo voditelji, ki vodijo z argumentom moči in ne z močjo argumenta. Žal.
No, pa se malenkost dotaknimo še ekipe UAE. Vsak, ki je podrobno spremljal zadnje tri Dirke po Franciji, je lahko videl, da je v vseh terh letih imel Tadej precej slabo podporno ekipo in je zaradi tega dirkal povsem drugače kot večina zmagovalcev pred njim.
Njegova ekipa je redko kontrolirala peloton, na vseh težkih odsekih ga ni posebej varovala, ampak se je vozil sam. Prav tako je bil v zaključkih etap večinoma sam, je pa s svojo spretnostjo in znanjem maksimalno izkoristil priložnosti.
Dejstvo je tudi, da razen njega v zadnjih treh letih noben kolesar UAE ni osvojil nobene dirke najvišjega ranga. Tako, da o nekih hvalospevih o gospodih kot so Gianetti, Matxin in San Millan ne moremo govoriti.
Zaenkrat, če se malo pošalimo, lahko rečemo, da sta za uspehe UAE najbolj zaslužna Pogačarjeva starša, ki sta mu dala prave gene.
Zasluge ima tudi Andrej Hauptman, ki sigurno ni kar tako postal športni direktor UAE in v prvem spremljevalnem vozilo na največjih dirkah vodi Tadeja. Ugibam, da si ga je ob sebi želel Tadej, ker je trener oz. športni direktor, kateremu lahko zaupa. So pa v ekipo UAE res pripeljali veliko mladih kolesarjev Pogačarjevega letnika ali mlajših in upam, da bodo ti mladi fantje v prihodnosti lahko nudili boljšo pomoč.
Vrnimo se še k ekipi Jumbo-Vismi, ki glede na vse rezultate evidentno ne dela več napak kot druge ekipe. Zame osebno so resnično naredili dve veliki napaki, prva je čisto človeške narave, uriniranje na Giru 2019. Še večja, ugibam za nazaj, pa je bila, da so se leta 2019 odločili, da so šli na zmago na Giru in ne Touru. Ekipa Jumbo-Visme z Rogličem na čelu je bila že takrat močnejša kot Ineos.
In smo še pri eni izjavi, ki je bila podana ob koncu letošnjega Toura: Mislim, da bi Roglič sigurno zmagal Tour 2020, če bi bil član Ineosa.
Znova samo ugibanje, brez argumentov in lahko rečem, tudi zavajanje Primoževih navijačev. V Jumbo-Vismi so se zavedali, da so s Primožem dobili kolesarja, s katerim so sposobni zmagati tritedenske dirke in tudi Tour.
Načrt je bil narejen, da bo ekipa premagala do takrat nepremagljivi Ineos in s Primožem osvojila svoj prvi Tour. Načrt je popolnoma uspel, Ineos je bi poražen in že tretje leto zapored na Touru ni več pomemben faktor.
Leta 2020 je bila Jumbo-Visma daleč najmočnejša ekipa, ki ni dopuščala tudi Pogačarju nobene možnosti, da bi jih kot ekipo premagal. Na žalost ekipe in Primoževih navijačev jih je premagal ena na ena na kronometru. Od takrat naprej se ne ukvarjajo več z Ineosom, ampak kako premagati Pogačarja. V dveh letih jim je uspelo tudi to.
Za zaključek. Vemo, da znajo biti Nizozemci arogantni, vzvišeni.. da so dobri trgovci. Noben kolesar ekipe ni imel tako dobre video predstavitve ob podpisu pogodbe kot Primož.
Primož ima najboljšo in najdaljšo pogodbo v ekipi, do 2025 (izvzeta je pogodba Van Aerta z Red Bullom). Vsi v ekipi se dobro zavedajo, da je bil Roglič tisti, ki jim je omogočil, da razmišljajo o zmagi na Dirki po Franciji.
Ali res lahko še kdo verjame, da je za njegove padce kriva ekipa? Da ga le ta ne podpira? Da ga je pustila na cesti?
Ja, v kolesarstvu se je v zadnjem obdobju spremenilo praktično vse, začenši s tem, da je že četrto leto zapored najboljši kolesar Slovenec in da je Slovenija za Belgijo druga kolesarska velesila.
Mogoče bi bilo dobro, da ne verjamemo vsemu, kar piše, kar nam povedo strokovnjaki, temveč, da se zanesemo na to, kar vidimo s svojimi očmi in čutimo s svojo zdravo pametjo!