V Belgiji se bo danes odvil še zadnji spomenik sezone – Dirka po Flandriji. Kolesarje čaka 17 vzponov in 14 tlakovanih odsekov, med njimi tudi znameniti Koppenberg, Paterberg in Oude Kwaremont. V boj s tlakovci se podajata tudi dva Slovenca.
Flandersko trpljenje
Dirka po Flandriji s svojimi kratkimi, a strmimi vzponi poskrbi, da nobenemu kolesarju ni lahko. Za ta predel Belgije pravijo, da niti meter površine ni raven, cesta se stalno dviga in spušča. Če temu dodamo še tlakovane odseke, potem lahko z zagotovostjo trdimo, da nas čaka kolesarski spektakel.
Pred kolesarji je 243 kilometrov dolga trasa, ki se začne v Antwerpnu, konča pa v Oudenaardu. V prvem delu je profil trase še prijazen do kolesarjev, saj nima večjih vzponov. Ti na vrsto pridejo v drugi polovici, ko se cesta stalno dviga in spušča. V 130 kilometrih trase bodo kolesarji prečili sedemnajst vzponov.
Da trasa ne bi bila prelahka poskrbijo tlakovani odseki. Kar 14 jih bomo videli, tudi te večinoma v drugem delu dirke. Najtežji so seveda tisti deli, ki združujejo tlakovce in vzpone, a prav zaradi tega so tudi najbolj znani. Na njih se namreč rojevajo junaki, tam se tudi večkrat odloča o zmagovalcu.
Pogrešali bomo Muur
Status kultnih tlakovanih vzponov si je skozi zgodovino pridobilo kar nekaj sektorjev na trasi, a nad vsemi je že nekaj let Muur van Geraardsbergen. Vzpon, s katero je rastla dirka, bo letos izpuščen, saj mesto Geraardsbergen le s težavo zbere 50 tisoč evrov, kolikor organizator zahteva za vključitev vzpona v traso.
Župan mesta Guido De Padt je razočaran, celo jezen na organizatorja. Trasa letos iz znanih razlogov teče po nekoliko spremenjeni poti kot v preteklih letih, o čemer pa župan ni bil obveščen.
»Nismo bili obveščeni o organizatorjevem namenu spremembe oziroma skrajšanju trase. Še posebej pa nismo vedeli, da bomo postali žrtve tega,« je povedal De Padt. »Dirka po Flandriji je rasla z Muurom. In Muur je rasel z Dirko po Flandriji. Ne želimo plačati, da bo dirka prečkala vzpon sto kilometrov od cilja.«
Organizator je kasneje pojasnil, da so se za izločitev Muura odločili, ker bi morala dirka za njegovo vključitev narediti 30-kilometerski ovinek. Dirka je že tako dolga 240 kilometrov, dodatnih trideset pa bi jo po mnenju organizatorja naredilo predolgo.
Na dirki seveda ostajajo številni znameniti vzponi, na katerih gledalci lahko pričakujemo napete boje. Kolesarji bodo trikrat prečili Oude Kwaremont, dva kilometra dolg tlakovan vzpon s povprečnim naklonom 4,2 odstotka. Nato je tu še Paterberg, preko katerega se bodo kolesarji zapeljali dvakrat. Vzpon je kratek, dolg le 400 metrov, a dviga se s povprečnim naklonom 10,8 odstotka. Prav tak naklon ima tudi Koppenberg, še eden v vrsti tlakovanih vzponov. Ta je dolg 500 metrov.
Na štartu dva Slovenca
V boj s flandrskimi cestami se podajata dva Slovenca. V dresu Bahrain-McLarena bo nastopil Luka Pibernik, ki bo vozil v službi Dylana Teunsa in Sonnyja Colbrallija. Slovenec je na dirki nastopil že štirikrat, njegova najboljša uvrstitev je 43. mesto.
Drugi kolesar, na katerega bomo še posebej pozorni je Luka Mezgec. Član Mitchelton-Scotta spada med vzdržljive šprinterje, zato bi danes lahko posegel visoko. V ekipi sicer ne bo kapetan, ta vloga bo pripadla Jacku Bauerju, a na enodnevnih klasikah smo vajeni, da je glavni mož ekipe tisti, ki najdlje zdrži v ospredju. To bi bil lahko Mezgec.
Lansko zmago bo branil Bettiol
Na štartu bo letos veliko specialistov za tlakovane klasike. Lansko zmago bo branil Alberto Bettiol, ki bo upal, da mu znova uspe presenečenje. Nanj bodo letos konkurentje bolj pozorni, zato bo Italijan do nove zmage prišel le s težavo.
Glavna favorita za zmago sta Wout van Aert in Mathieu van der Poel. Oba kolesarja sta v cestno kolesarstvo prišla s ciklokrosa, zato se na tlakovanih odsekih znajdeta zelo dobro. Oba bosta lahko računala na kvalitetno pomoč ekipnih kolegov, a v zaključku bosta najverjetneje ostala sama.
Visoko bo meril tudi Julian Alaphilippe, a Francoz je v intervjujih povedal, da se ne smatra za kolesarja, ki bi dobro nastopal na tlakovcih. Vendar je Alaphilippe že večkrat dokazal, da se zna prilagajati in se odlično znajde tudi na nedomačih terenih.
Omeniti je potrebno še Oliverja Naesena, Johna Degenkolba, Mattea Trentina, Madsa Pedersena in Michala Kwiatkowskega. Prav vsak izmed omenjene peterice lahko poseže po zmagi, zato jih gre pričakovati v ospredju.
