Leto 2020 je prestopno, prelomno, olimpijsko, noro, polno sprememb… in ravno takšno je tudi kolesarsko leto 2020. Cela Slovenija je v rdečem in v rdečem je tudi Primož Roglič na dirki v Španiji. Do konca letošnje kolesarske sezone so odprta še tri vprašanja, kako se bosta končala Giro in Vuelta, ter kdo bo prvi na svetovni lestvici Primož Roglič ali Tadej Pogačar.
Dirka po Italiji se počasi zaključuje…
Pa začnimo z Girom. Favoriti za zmago na letošnjem Giru so bili stari mački: Geraint Thomas, Vincenzo Nibali, Jakob Fuglsang, Steven Kruijswijk in malo mlajša Simon Yates in Miguel Angel Lopez.
Prav na tej dirki se je pokazalo kako nepredvidljivo je kolesarstvo. Lopez je na prvi etapi samo za trenutek prijel krmilo svojega kolesa z eno roko in ravno takrat zapeljal v vzboklino na cesti, izgubil nadzor nad kolesom, končal na zaščitni ograji, kasneje v bolnici in zaključil dirko.
V tretji etapi je Thomas še v zaprti vožnji pred samim štartom zapeljal na bidon, grdo padel, si poškodoval medenico in zaključil dirko. V naslednjih dneh sta zbolela še Yates in Kruijswijk in zaključila dirko. Fuglsang je na spustu predrl zračnico in izgubil več kot minuto. Brez težav je tako ostal samo Nibali. Stari mački že vse leto izgubljajo proti novi mladi generaciji in tako je in bo tudi na Giru. Do konca sta še dve zanimivi etapi in verjetno bo odločal kronometer v nedeljo.
Na Giru ne smemo pozabiti tudi velike zmage Jana Tratnika, ki tako nadaljuje tradicijo slovenskih zmag na dirki po Italiji. Resnično izredna vožnja in zmaga, lahko rečemo pred slovenskimi rojaki, ki jo je Jan pred začetkom dirke celo napovedal. Tudi Domen Novak je s svojo vožnjo na Stelvio opozoril nase.
…Vuelta pa šele začenja
Vuelta je dirka, ki kaže smernice, kako se bodo v bodoče razvijale tritedenske dirke. Da bodo še težje, nepredvidljive, težko kontrolirane in zanimive od začetka do konca. V zadnjih letih zaradi tega Vuelta velja za najtežjo dirko.
Kaj so značilnosti Vuelte? Vedno manj voženj na čas in še te so precej krajše, minimalno število resnično ravninskih etap, manj etap dolgih 200 in več kilometrov in manj dolgih enakomernih klancev. Zato pa je vse več razgibanih etap, ki omogočajo številne pobege, večje število krajših klancev, tudi stopničastih s spremembo ritma ter nakloni od 15 – 25 %. Zato niso zastonj besede, ki jih je izrekel Alejandro Valverde: »Na Vuelti se vsaka etapa vozi, kot bi dirkal enodnevno dirko.«
To težavnost in nepredvidljivost je do konca potrdila lanska Vuelta, ki je bila neprimerno težja kot je bil Tour in tudi najkakovostnejši kolesarji so bili lani v Španiji in ne v Franciji. To je potrdil letošnji Tour, kjer je bila trasa speljana podobno kot na zadnjih Vueltah. Že na predstavitvi so traso letošnje dirke po Franciji vsi kolesarji ocenili kot najtežjo v moderni zgodovini. Na prvih dveh mestih sta se znašla slovenska kolesarja, ki sta se na podobni trasi izkazala že lani na Vuelti. Tadej in Primož sta bila z naskokom najmočnejša kolesarja in tudi njun epski dvoboj se je razpletel presenetljivo predzadnji dan, tako kot se je že večkrat razpletla Vuelta.
Letošnja malo skrajšana Vuelta je že v prvih treh etapah uprizorila pravi ognjemet med najboljšimi kolesarji. Številni, ki so prišli z visokimi ambicijami, so odpadli že po prvih dveh dneh. Tudi v včerajšnji ravninski etapi je bila povprečna hitrost malo manj kot 50 km/h, na določenih odsekih pa so kolesarji drveli skoraj 80 km/h, seveda na ravnini. Vuelta res nikogar ne pusti ravnodušnega. Za zmago se bodo borile ekipe Movistarja in Ineosa, ki sta močnejši kot na Touru, ter Jumbo-Visma našega Rogliča.
Na Vuelti poteka tudi zadnja borba in sicer na daljavo – kdo bo prvi na svetovni lestvici. Zaenkrat Primožu kaže dobro in verjetno tudi Pogi ne bi imel nič proti, če bo Primož že drugo leto zapored najboljši kolesar na svetu.
Uživajmo še v zadnjih dejanjih za Slovence čudovite kolesarske sezon ter SREČNO Primož in Grega, Mateju pa želimo čim hitrejše okrevanje.
