So desetletja, v katerih se ne zgodi nič, in so dnevi v katerih se zgodijo desetletja. Kdo bi si mislim, da bomo ta znameniti citat lahko uporabili za opis ravninske osme etape letošnje dirke po Španiji. Na papirju bi morala biti to ena izmed najmanj razburljivih etap, vendar so glavno vlogo na žalost znova odigrali številni padci. V enem izmed njih jo je skupil tudi slovenski superzvezdnik Tadej Pogačar (UAE Emirates – XRG), ki je moral zapustiti špansko pentljo. Dan po njegovem odstopu ni v šoku zgolj Slovenija, ampak celotni kolesarski svet.
Je za Pogačarja sezona že končana?
Osma etapa dirke po Španiji je bila ena tistih, ki na papirju ni prinašala večjega razburjenja. Obetal se je šprint glavnine, ki je morala tekom dneva premagati zgolj en kategorizirani vzpon. Ob pogledu na profil je nedvomno šlo za eno tistih, ki si jo je marsikdo nameraval ogledati v posnetku. Sobotno popoldne je marsikdo raje preživel kje v naravi in takšno razmišljanje je delil tudi avtor tega zapisa. Vse dokler mu ni zaradi številnih sporočil skoraj pregorel telefon…
Prvotna vest je bila slaba, vendar še ni poskrbela za paniko. Tadej Pogačar se pravzaprav kar redno znajde na tleh, vendar njegovo znanje in robustna narava po navadi poskrbita za to, da posledice ni prehude. Tokrat temu žal ni bilo tako. Že po prvih posnetkih padca je bilo vidno, da ta nikakor ni bil nedolžen. Pogačar je ob levem robu cestišča povozil večji kamen, zaradi česar ga je silovito zaneslo v sredino glavnine. Ob nagli spremembi smeri je močno trčil v Bena Tulletta (Visma Lease a Bike), nato pa ga je sunkovito katapultiralo čez krmilo.
POGAČAR OUT OF LA VUELTA 💔
The race is over for the Slovenian following a crash after the intermediate sprint. Wishing Tadej a speedy recovery! 🙏 pic.twitter.com/jXhKLFNKJ7
— Cycling on TNT Sports (@cyclingontnt) August 29, 2026
Bolj ali manj je bilo takoj jasno, da je aktualni svetovni prvak utrpel pretres možganov, saj se je precej omotičen opotekal ob poskusu nadaljevanja dirke. Prizorišče je zapustil v reševalnem vozilu, v soboto pozno popoldan pa so že začele prihajati prve informacije o stanju slovenskega šampiona.
Poškodbo je v izjavi za španske medije potrdil zdravnik na dirki Alvaro Ortiz, ki je dejal, da je Pogačara utrpel pretres možganov, zlom in izpah ključnice ter zlom vratnega vretenca C7. Po tako hudi poškodbi je bolj ali manj jasno, da Pogačarja letos na kolesarskih dirkah ne bomo več videli. Zdaj ga čakata zdravljenje in rehabilitacija, kolesarski svet pa mu je v prvih urah po nesreči pokazal veliko podporo.
Po dirki po Španiji, na kateri je lovil svojo prvo skupno zmago, je imel Pogačar načrtovane še nastope na svetovnem prvenstvu v Montrealu, kjer bi lovil svojo tretjo zaporedno mavrično majico. Slovenske ljubitelje bo zagotovo najbolj bolela njegova odsotnost na domačem evropskem prvenstvu, ki bo potekalo v začetku oktobra. Kolesar s Klanca pri Komendi pa bi za zaključek sezone lovil tudi že svojo šesto zaporedno zmago na dirki po Lombardiji.
Sezona je zaradi njegove poškodbe dobila precej drugačno podobo, mi pa Pogačarju želimo miren počitek ter hitro in uspešno okrevanje. Ne dvomimo, da se bo vrnil še močnejši
Na novo se bo razplamtel boj za rdečo majico
Ob odstopu prvega favorita je dirka po Španiji dobila povsem novo podobo. Nenadejano se je v odličnem položaju znašel domačin Enric Mas (Movistar), ki na sobotni podelitvi ni želel obleči rdeče majice. Vsekakor je šlo za občudovanja vreden izkaz spoštovanja. Si je pa Majorčan rdečo majico prvič v karieri nadel naslednji dan, ko se je karavana znova začela premikati proti končnemu cilju v Granadi.
Kljub šoku ob poškodbi Tadeja Pogačarja smo z velikim zanimanjem pričakovali nedeljsko gorsko etapo, saj je boj za skupno zmago kar naenkrat postal povsem odprt. Pred prvim dnevom premora sta v gorah največ pokazala Felix Gall (Decathlon CMA CGM) in predvsem Mas, vendar obema precejšnjo šibko točko predstavlja vožnja na čas.
Precej boljši kronometrist je slovenski as Primož Roglič (Red Bull – Bora – Hansgrohe), ki lovi rekordno peto zmago na španski pentlji. Roglič je v zelo solidnem položaju, saj si lahko obeta, da bo v dolgem ravninskem kronometru proti ostalim tekmecem pridobil kar nekaj časa. Njegova odlična predstava in tretje mesto na Alto de Aitana vlivata veliko upanja, saj se zdi, da Roglič postaja boljši z vsako etapo.
Pozornost slovenske javnosti se bo v naslednjih tednih tako znova v popolnosti preselila k 36-letnemu Zasavcu, ki bo poskušal prehiteti Masa in še petič postati kralj španske dirke. V boju za skupno zmago ne gre odpisati niti Oscarja Onleyja (Netcompany Ineos) in morda celo nekdanjega zmagovalca dirke po Italiji Richarda Carapaza (EF Education – EasyPost), ki se prav tako še vedno smuka okoli prve peterice. Ekvadorec je že večkrat pokazal, da mu drzni napadi od daleč niso tuji. V vakuumu, ki je nastal po odstopu Pogačarja, se bo uspešnost takšnih poizkusov zagotovo povečala.
Ključno vlogo pri odločitvi zmagovalnega odra pa ne bodo igrali zgolj posamezni kolesarji, ampak tudi njihove ekipe. Po do zdaj videnem je najmočnejša francoski Decathlon CMA CGM, ki je naredil ključno selekcijo na Aitano. Na hribovitih in razgibanih terenih je precej močan tudi Movistar, ki pa ima po odstopu Ciana Uijtdebroeksa jasno pomanjkanje gorskih pomočnikov. Pri Rogličevi ekipi se lahko tolčejo po glavi, saj je slovenski šampion ostal bolj ali manj sam.
Dejstvo, da nobena izmed ekip ne more učinkovito kontrolirati dirke, bo poskrbelo za bolj kaotično in s tem tudi za bolj odprto dirko. Zelo zanimivi bi lahko bili že začetki etap, ko se oblikuje beg, saj bo marsikdo poskušal v njega spraviti vsaj kakšnega pomočnike, če ne celo kapetana. Marsikdo, ki do zdaj ni verjel v uspeh, bo po Pogačarjevem odstopu dobil krila, saj se je odprla zares velika priložnost za osvojitev tritedenske preizkušnje. Vsekakor se nam obetata razburljiva dva tedna dirkanja.
Odprti tudi boji za preostale skupne razvrstitve
Pogačar je bil poleg skupnega seštevka tudi na vrhu ali tik pod vrhom točkovanj za zeleno in pikčasto majico. Točkovanje za zeleno majico je s tem dobilo jasnega favorita v Woutu van Aertu (Visma Lease a Bike), ki ima pred prvim zasledovalcem, ekipnim tovarišem Matthewom Brennanom, že lepo prednost. Nizozemski ekipi gre na roko tudi slabša forma Madsa Pedersena (Lidl – Trek), ki je zeleno majico osvojil lani.
Kljub temu pa bodo morale čebele svojo nalogo opraviti preudarno, saj si njihova kolesarja “odžirata” točke, kar bi ob Pogačarjevi prisotnosti lahko povzročilo kakšen interni konflikt. Ob njegovem odstopu pa se zdi, da imajo zadeve pod kontrolo predvsem zaradi tega, ker nihče drug zares ne cilja na to razvrstitev
Nekoliko drugačna zgodba je boj za pikčasto majico, ki jo je trdno v svojih rokah seveda držal kolesar s Klanca pri Komendi. Trenutno je v belo majico z modrimi pikami odet Kolumbijec Santiago Buitrago (Bahrain Victorious), ki je večino točko osvojil samo v nedeljski etapi. Zdi se, da se bo Buitrago za pikčasto udaril z Lorenzom Fortunatom (XDS Astana) in favoriti za skupni seštevek, ki bodo točke nabirali bolj kot posledica visokih etapnih razvrstitev.
X faktor bi lahko bil celo Wout van Aert, ki je v prvem tednu poleg vmesnih šprintov namensko pobiral tudi točke na gorskih ciljih. Glede na to, da bo Belgijec zagotovo stalnica pobegov, mu bo na voljo tudi precej gorskih točk. Čas bo pokazal, ali se bo odločil tudi za ta izziv ali pa bodo vročina in visoke gore Andaluzije poskrbele, da se bodo za pikčasto udarili tisti najbolj klasični “klančarji”.
Najbolj odločena se zdi bitka za belo majico najboljšega mladega kolesarja, ki jo prepričljivo nosi Oscar Onley. Škot je trenutno celo v boju za zmagovalni oder, njegov najbližji zasledovalec Jakob Omrzel (Bahrain Victorious) pa zaostaja že skoraj šest minut. Kot smo že omenili, pa lahko v naslednjih tednih pričakujemo zelo odprto dirkanje s težko nadzorljivimi pobegi. Pri Bahrainu pa so že večkrat dokazali, da so specialisti ravno za takšen stil dirkanja.
Francozi slavijo Baska
V senci dirke po Španiji se je včeraj odvila še en dirka svetovne serije. V Bretanji so se pomerili vzdržljivi šprinterji in specialisti za klasike. Na startu je bil tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ki pa ni igral večje vloge in je dirko končal na 100. mestu. Kot vsako leto je tudi tokrat potekal boj med “puncherji”, ki so želeli narediti razliko na kratkih in strmih vzponih in pa vzdržljivimi šprinterju, ki so si želeli zaključka večje skupine.
Tokrat so bili uspešnejši napadalci, ki so uspeli narediti razliko na zaključnih krogih okoli okoli mesteca Plouay. Na klasiki, ki jo je leta 2011 osvojil Grega Bole, je bil tokrat najboljši Alex Aranburu (Cofidis). Za Baska je to največja zmaga v karieri, za njegovo francosko ekipo pa en večjih uspehov v zadnjih letih. Če k temu dodamo še sobotno zmago Bryana Coquarda na dirki po Španiji, je za Cofidisom sanjski konec tedna. 400 UCI točk pa jim bo prišlo še kako prav v boju za vnovičen preboj v svetovno serijo.
Drugo mesto je dosegel Alexander Kamp (Uno-X Mobility), ki se je v zadnjih letih prav specializiral za poletne dirke, zmagovalni oder pa je dopolnil obetavni mladi Italijan Alessandro Borgo (Bahrain Victorious). Pred dirko sta za favorita veljala Jasper Philipsen (Alpecin Premier – Tech) in Paul Magnier (Soudal Quick-Step), vendar je bil tempo skozi dirko prehud, da bi Belgijec lahko odigrala pomembnejšo vlogo v zaključku. Magnier pa je po padcu kakšnih 50 kilometrov pred ciljem odstopil.
Omeniti velja tudi odlično četrto mesto nekdanjega svetovnega prvaka med mladinci Emila Herzoga (Red Bull – Bora – Hansgrohe), ki se po prestopu med člane nikakor ni znašel. Na trenutke je sicer pokazal svoj neodtujljiv talent, nikoli pa mu ni uspel dokončen preboj. Morda je ravno to četrto mesto tisto, ki mu bo vlilo prepotrebno samozavest. V naslednji sezoni naj bi dres nemške ekipe zamenjal za rožnatega EF Education – EasyPost, kar bi lahko pomenilo tudi več svobode na dirkah, ki mu ustrezajo.
