Za nami je prvi pravi teden Dirke po Italiji. Po uvodnih treh etapah v Bolgariji so se kolesarji preselili na jug italijanskega škornja in se počasi prebijajo proti Alpam, kjer bo padla odločitev o končnem zmagovalcu 109. izvedbe dirke za rožnato majico. Kljub temu, da še ni oblekel majice vodilnega, je Jonas Vingegaard prevzel nadzor nad dogajanjem, ki so ga z nepremišljeno zastavitvijo tras “popestrili” organizatorji. Slednji so bili v zobeh kolesarjev tudi na Madžarskem, kjer smo videli redko viden razplet preizkušnje.
Vingegaard prevzel pričakovano prevzel nadzor nad Dirko po Italiji
Na Dirki po Italiji smo bili pretekli teden priča prvima gorskima zaključkoma letošnje izvedbe. Tako na Blockhausu kot tudi na Corno alle Scale je bil pričakovano najhitrejši prvi in edini favorit Jonas Vingegaard (Visma Lease a Bike). Kljub temu, da ima pred današnjim kronometrom stvari pod nadzorom, pa njegove predstave vseeno niso bile tako zelo pričakovane, kot bi morda pričakovali pred dirko.
Odlično se drži predvsem Felix Gall (Decathlon CMA CGM), ki je proti Dancu na cesti izgubil manj kot pol minute. Kljub dobri formi Avstrijca, ki je razred boljši od vseh ostalih konkurentov, pa ne gre pričakovati resnega boja za rožnato majico. Gall ima pogosto težave na spustih, konkurenti bi lahko izkoristili tudi njegovo pomanjkanje eksplozivnosti. Največja težava kolesarja Decathlona pa je njegova vožnja na čas, ki nikoli ni bila na nivoju resnega kolesarja za skupni seštevek.
Po devetih dneh dirkanja so lahko zaskrbljeni pri Red Bull – Bori – Hansgrohe, saj je Giulio Pellizzari napram Vingegaardu izgubil že skoraj tri minute. Ta zaostanek se bo zagotovo še povečal na 42 kilometrski vožnji na čas, ki bo odprla drugi teden dirkanja. Pred dirko sicer nihče ni pričakoval, da se bo mladi Italijan lahko enakovredno kosal z Dancem, je pa zasedal mesto prvega izzivalca, ki bo v zasedi čakal na morebitne napake dvakratnega zmagovalca Dirke po Franciji.
Bolje kot Pellizzariju kaže njegovemu ekipnemu kolegu Jaiju Hindleyju, ki znova dokazuje, da je Giro njegova dirka. Po prvem tednu so lahko zadovoljni pri Netcompany Ineosu, saj je Thymen Arensman trenutno blizu zmagovalnega odra. Nizozemec je bil večkrat najbolj ranljiv ravno v prvem tednu dirk, ko se je pogosto znašel na tleh ali pa je čas izgubil na kratkih in strmih vzponih.
Dobro kaže tudi Tudorjevem dvojcu Michael Storer, Mathys Rondel. Predvsem mladi Francoz bi lahko s končno uvrstitvijo med prvih osem dokončno naznanil prihod na veliko sceno. Ta teden kolesarje čaka edini kronometer dirke, konec tedna pa bodo prvič zavili v Alpe, kjer se bo odločala letošnja Dirka po Italiji.
Afonso Eulalio prepričljivo brani rožnato majico
Drugi prosti dan Dirke po Italiji je v rožnati majici nepričakovano preživel Afonso Eulalio (Bahrain Victorious). Mladi Portugalec je majico oblekel po kaotični peti etapi, ki jo je v norem zaključku sicer izgubil proti Igorju Arrieti (UAE Emirates – Xrg).
24-letnik šele drugo sezono kolesari med profesionalci in je še precejšnja neznanka tudi za tiste, ki šport na dveh kolesih spremljajo zelo podrobno. Že lansko debitantsko sezono med elito je nekajkrat opozoril nase. Tisti, ki ste podrobneje spremljali bitke tik za vodilnimi, ste morda opazili njegovo šesto mesto na Dirki po Veliki Britaniji in predvsem odlično deveto mesto na svetovnem prvenstvu v Ruandi.
Letos je sezono odprl s petim mestom na Saudi Touru, preostanek sezone pa je preživel v vlogi gorskega pomočnika. Na Dirki po Italiji je priložnost dobil po odstopu kapetana ekipe Santiaga Buitraga. Zaenkrat jo je zagrabil z obema rokama. Proti Jonasu Vingegaardu je sicer že izgubil približno polovico svoje šestminutne prednosti, vendar na koncu dneva ni Danec tisti, proti kateremu se bo boril Eulálijo.
Pri Bahrain Victorious si gotovo želijo, da bi Portugalec dirko končal med najboljšo deseterico, kar bi bil zanj velik korak v še vedno mladi karieri. S prvimi ovirami se je soočil precej uspešno, na veliki preizkušnji pa bo že danes, ko je na sporedu vožnja na čas. Velik izziv bo tudi zadnji teden, ko bo moral kljubovati izmučenosti in visokogorskim prelazom. Eulálijo je x faktor tokratne dirke, ki jo je s svojim slogom dirkanja že dodobra popestril.
Organizatorji z izbiro tras znova skrbijo za polemike
Vsaj toliko kot po dirkanju in slabemu vremenu si bomo uvodni teden Dirke po Italiji zapomnili po, milo rečeno nenavadnih trasah. Organizacijo dirke je še zadnjič v bogati karieri vodil Mauro Vegni, ki se je upokojil letošnjega februarja. Kot kaže, je poskrbel, da si bodo njegov dizajn kolesarji še kako zapomnili.
V oči bodeta predvsem odločitvi, da so kolesarji po dveh popolnoma ravninskih etapah šprintali po kockah. Spraviti skoraj dva tisoč vatov skozi pedala na tlakovcih in hkrati ostati z obema kolesoma v stiku s podlago, ni mačji kašelj. Ob mokri cesti pa je pravzaprav nemogoče, kar smo lahko videli na šesti etapi z zaključkom v Neaplju.
Etapa z zaključkom v tretjem največjem mestu pri naših zahodnih sosedih je obetala epski boj najboljših šprinterjev. Vsi smo bili v pričakovanju Milanove prve ali Magnierjeve že tretje zmage, odlično delo pa so opravili tudi pri ekipi Unibet Rose Rockets, ki je Dylana Groenewegna pripeljala v odličen položaj. Ravno, ko so se marsikomu že začele cediti sline, pa se je zgodilo pričakovano. Ob vstopu na kocke v neapeljskem pristanišču je sledil množični padec, ki je onemogočil obetajoči šprinterski zaključek.
Podobno se je zgodilo tudi ob nenavadnem zoženju ob šprintu v prvi etapi, na srečo pa so kolesarji šprint po kockah Sofije preživeli prez padcev in odstopov. Sila nenavaden je bil tudi zaključek pete etape s ciljem v Potenzi, kjer sta imela tekmovanje v padcih Igor Arrieta in Afonso Eulálijo. Če bi se na omenjeni etapi za zmago pomerila večja skupina, bi najverjetneje doživeli pravo kataklizmo. Tako kolesarji kot organizatorji bodo upali, da jih v preostanku dirke čaka lepše vreme. Mi pa upamo, da bo vsaj nedeljski šprint v Milanu kaj manj tehnično zahteven kot nekateri dozdajšnji zaključki.
Madžari podelili zmago Söderqvistu, Merlier demonstriral premoč
Pretekli teden je potekala tudi petdnevna Dirka po Madžarski, kjer je zmago v skupnem seštevku presenetljivo slavil Šved Jakob Söderqvist (Lidl – Trek). Obetavni mladenič vsekakor velja za velikega talenta, vendar so njegov teren predvsem vožnje na čas in spomladanske klasike, zato je ob omembi njegove zmage marsikdo zastrigel z ušesi. Kolesar Lidl – Treka je skupno zmago zabeležil po uspešnem pobegu in zmagi v kraljevski etapi dirke.
Težko bi dejali, da so se ekipe favoritov na čelu z UAE Emirates – XRG uštele z lovljenjem bega, saj je bilo še kakšnih 20 kilometrov pred ciljem videti, da imajo zadevo pod kontrolo. Ob vstopu v zadnjega izmed lokalnih krogov pa je vodstvo dirke sporočilo presenetljivo odločitev, da bo zaradi močnega naliva etapa skrajšana za 20,6 kilometra, kolikor je meril vsak izmed krogov.
Favoritom je enostavno zmanjkalo časa, da bi ujeli Söderqvista, ki je sicer pokazal velik talent, ki ga premore. Kljub temu je bila odločitev organizatorjev, da upoštevajo čase etape v skupnem seštevku dirke, kontroverzna in nepravična. Luke Plapp (Jayco AlUla), Benoit Cosnefroy (UAE Emirates – XRG) in Junior Lecerf (Soudal – Quick-Step) so s tem ostali brez možnosti za končno zmagoslavje.
Poleg okornosti organizatorjev je dirko, ki jo je slovenski prvak Jakob Omrzel (Bahrain Victorious) končal kot osmi, zaznamoval najhitrejši kolesar na svetu Tim Merlier (Soudal Quick-Step). Belgijec je slavil na vseh treh šprinterskih etapah, kjer ni imel prave konkurence. V devetih tekmovalnih dneh je letos slavil že pet zmag, poškodbo kolena je, kot kaže, uspešno odpravil. Ob pomanjkanju resne šprinterske konkurence bo izkušeni član “volčjega krdela” glavni favorit za zeleno majico na Dirki po Franciji.
Znana trasa domačega evropskega prvenstva
Dobre štiri mesece pred evropskim prvenstvom je bila v ponedeljek na Ljubljanskem gradu tudi uradno razkrita trasa, ki bo okronala najboljšega kolesarja stare celine. Štart moške članske dirke bo v Ljubljani, medtem ko bo cilj vseh preizkušenj v Šenčurju.
Osrednja točka preizkušenj bo vzpon na Možjanco, ki bo vključen v lokalni krog. V teh dneh so zaključili z asfaltiranjem ceste na klanec, tako da bo kolesarje in kolesarke pričakala povsem nova podlaga. Moška članska dirka se bo na 2,1 kilometra dolg vzpon s povprečnim naklonom 10,2 odstotka povzpela petkrat, zadnjič približno 15 kilometrov pred ciljem 196 kilometrske preizkušnje.
Kronometrska trasa bo identična zaključnemu krogu cestnih dirk: 22 km z vzponom prek Možjance. Vožnje na čas bodo identične za vse starostne kategorije. To je vsekakor voda na mlin Pogačarju, saj kratek kronometer z zahtevnim vzponom ni najbolj po godu najboljšim kronometristom sveta. Ženska članska cestna dirka bo dolga 130 kilometrov z dvema vzponoma na Možjanco.
Nastop na domačih cestah načrtujejo bolj ali manj vsi slovenski člani svetovne serije, tudi Primož Roglič, ki bi lahko na gorsko obarvani trasi prav tako posegel visoko. A glede na dejstvo, da ima Slovenija v svojih vrstah tudi Tadeja Pogačarja, bo ekipa skoraj gotovo v celoti podrejena njemu.
