Tour de France

Na Dirko po Franciji se v letu 2021 vračata Mont Ventoux in Tourmalet

Luka Štular
Luka Štular
10 min branja

Dirka po Franciji se bo v prihodnjem letu ponovno vrnila v svoj tradicionalni termin. Med 26. junijem in 18. julijem se bodo največja kolesarska imena med Brestom in Parizom borila za najbolj čislano oblačilo kolesarskega sveta.

Vsebina

Tour de France bo v prihodnjem letu potekal večinoma na francoskih tleh, kratek skok bo naredil v Andoro, a se nato kmalu spet vrnil v domovino. Organizatorji (še) ne želijo tvegati z etapami v tujini, saj jih je letošnja situacija izučila, da je dirko najbolje izpeljati v eni državi.

Kolesarji bodo morali na poti do Pariza premagati 3383 kilometrov, kar je sto kilometrov manj kot letos. Dirka bo sestavljena iz osmih ravninskih, petih razgibanih in šestih gorskih etap. Trije dnevi se bodo za karavano končali na vrhu vzpona. V primerjavi z letošnjo sezono bomo videli eno vožnjo na čas več, kolesarji se bodo v boj z uro podali dvakrat.

København štart predal Bretaniji

Dirka po Franciji bi se morala v letu 2021 začeta na Danskem, a so Danci odpovedali štart in se bodo zanj potegovali v naslednjih letih. Čast Grand Departa je posledično pripadla Bretaniji, ki bo gostila štiri etape.

Na severozahodu Francije se bodo za prve zmage potegovali predvsem šprinterji, a ekipe bodo morale biti zelo pozorne. Odprte ceste bodo kolesarje izpostavile stranskemu vetru in prav na vsaki etapi bi lahko videli ešalone ter šprint zredčene glavnine.

Najbolj zanimiva bo druga etapa, ko bo na sporedu Bretanski zid oziroma bretanski Alpe d’Huez, kot so ga poimenovali lokalni ljubitelji kolesarstva. Kolesarji se bodo nanj podali kar dvakrat, ob drugem prečkanju se bo etapa na vrhu tudi končala.

Favoriti na delo v peti etapi

Ko bo karavana zapustila Bretanijo, bo na sporedu prvi dan za boje favoritov. Prva vožnja na čas bo na vrsti v peti etapi. Dolga bo 27 kilometrov in bo potekala po razgibanem terenu v okolici mesteca Change.

Dirka bo nato zavila proti Centralnemu masivu, kjer bodo kolesarji preživeli dva dni, nato pa se odpravili proti Alpam. Sedma etapa bo najdaljša na dirki, dolga kar 248 kilometrov, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih Toura.

Osma etapa bo prva gorska na dirki. Kolesarje čakajo trije vzponi, med katerimi najbolj izstopa prelaz Colombiere, ki bo na vrsti zadnji. Karavana se bo preko njega spustila v dolino, kjer bo tudi cilj etape.

Veliko več akcije pričakujemo na deveti etapi, ko bo na sporedu prvi gorski cilj. Kolesarji bodo svoje noge ogreli na štirih kategoriziranih vzponih, preden se bodo spopadli z vzponom do Tignesa. Dirka se bo na deveti etapi prvič podala preko meje 2000 metrov.

Drugi teden prinaša dvojni vzpon na Mont Ventoux

Po dnevu počitka se bo pričel drugi teden dirkanja, ki bo že kmalu ponudil veliko akcije. Deseta etapa v zaključku obljublja boje s stranskim vetrom, ki bo trgal glavnino, a favoriti bodo morali prihraniti moči za naslednji dan. Čaka jih namreč Mont Ventoux.

Legendarni Mont Ventoux se na dirko vrača v enajsti etapi, ko se bodo kolesarji na Vetrovno goro podali kar dvakrat. Prvič se bodo nanj vzpeli z »lažje« vzhodne strani, nato pa zaokrožili okoli gore in se na vrh povzpeli še s tradicionalne in veliko zahtevnejše zahodne strani. A trpljenja na vrhu še ne bo konec, sledil bo spust v dolino, ki bo boj za zmago omogočal najbolj spretnim kolesarjem.

Po paketu ravninskih etap se bodo kolesarji še zadnjič pred drugim prostim dnem podali v gore. Port d’Envalira bo najvišja točka na Tour, vrh bo dosegel 2408 metrov nad morjem. Kolesarji se bodo preko njega spustili v Andoro, kjer bodo preživeli drugi dan počitka.

Tretji teden v znamenju dneva Bastilje

V zadnjem tednu se bo odločalo o zmagovalcu. Le ena etapa bo favoritom ponujala nekaj počitka, vse ostale dni pa bodo morali razkazovati svojo moč.

Sedemnajsta etapa bo potekala na največji francoski praznik dan Bastilje in temu primerna bo tudi trasa. Kar trije velikani čakajo kolesarje. V Pirenejih se bodo najprej spopadli s prelazom Peyresourde (13,2 km; naklon 7 %), nato se bodo podali na prelaz Val Louron (7,4 km; naklon 8,3 %), dan pa končali na vrhu prelaza Portet, ki je bil prvič predstavljen leta 2018. Velikan, ki bo karavano popeljal na višino 2215 metrov je dolg 16 kilometrov, njegov povprečni naklon pa znaša 8,7 odstotka.

Prav veliko počitka kolesarji ne bodo imeli. Že dan kasneje jih v kratki, le 130 kilometrov dolgi etapi čaka nov legendarni vzpon. Tokrat se bodo spopadli s Tourmaletom, v zaključku pa se povzpeli še na Luz Ardden. Za favorite, ki ne blestijo na kronometru, bo to zadnja priložnost za napad.

Prudhomme upa na odločilni kronometer

Vožnja na čas v predzadnji etapi (zadnji tekmovalni) se je letos izkazala za zadetek v polno in organizatorji ne nameravajo menjati zmagovalne formule. Christian Prudhomme, direktor dirke, upa, da se bo tudi v prihodnjem letu o zmagovalcu odločalo v 20. etapi, a trasa bo tokrat povsem drugačna.

Profil kronometra bo razgiban, a se ne bo zaključil z vzponom. Specialisti za vožnjo na čas bodo tako lahko pridobili nekaj sekund več proti hribolazcem, kot so jih letos. Trasa kronometra bo dolga 31 kilometrov, zato gre pričakovati razlike do ene minute.

Zadnji dan bomo, tako kot smo že vajeni, na ulicah Pariza videli parado šampionov. Elizejske poljane bodo gostile najprestižnejši šprint v koledarju, medtem ko bo v ozadju ekipa zmagovalca proslavljala rumeno majico.

V Franciji pričakujemo slovenski dvojec

Zmago bo v prihodnjem letu branil Tadej Pogačar, najverjetneje pa se bo na popravni izpit prijavil tudi Primož Roglič. Trasa obema slovenskima kolesarjema odgovarja, nekaj več kronometrskih kilometrov igra v njuno prid, tudi ne previsoki vzponi pa izničujejo prednost Južnoameriških konkurentov.

Kot je bilo povedano že večkrat, Pogačar v prihodnjem letu ne bo dobil take svobode s strani konkurentov, kot jo je bil deležen v letošnji sezoni. Vsi bodo veliko bolj pozorni nanj, a 21-letnik je že dokazal, da zna zmagovati tudi, ko na zalogi nima elementa presenečenja.

Na drugi strani Rogliča čaka podobna zgodba kot letos. V Francijo se bo podal kot eden glavnih favoritov za končno zmago, v katerega bodo uprte oči svetovne javnosti. Postavlja se vprašanje, kakšno bo razmerje moči znotraj ekipe, a če se bo Kisovčan izkazal za najmočnejšega, bo vloga kapetana njegova.  

Npe
Oznake:
Deli novico
NapisalLuka Štular
Luka Štular je ustanovitelj portala Peloton Slovenija. V kolesarstvo se je zaljubil med poletjem 2014, ko si je po zlomu noge krajšal dneve z ogledom Dirke po Franciji. Hkratna preprostost in kompleksnost kolesarstva sta ga navdušili, da je kmalu tudi sam sedel na kolo. Danes je zagrižen kolesar, a je misel na rumeno majico že opustil.
Ni komentarjev

Sledi nam