V Italiji je vse pripravljeno za prvi spomenik sezone. Dirka od Milana do San Rema je na štart tradicionalno zvabila največja imena karavane, med njimi tudi tri Slovence.
Po lanski spremembi, ki so jo prinesle razmere v svetu, se trasa najdaljše dirke v koledarju ponovno vrača na stara pota. V primerjavi z lansko izvedbo bo šest kilometrov krajša, kar pomeni, da se bo spustila tik pod 300-kilometrsko znamko. Edina sprememba v trasi je vključitev prelaza Giovo, ki bo zamenjal prelaz Turchino na sredini dirke in posledično poskrbel, da bo karavana ob morje zapeljala nekaj kilometrov kasneje.
Zadnjih 110 kilometrov bo potekalo po klasični trasi ob morju, v zaključku pa se bo dirka še enkrat več lomila na vzponu oziroma spustu s Cipresse in Poggia. Ciljna črta bo na znameniti Via Romi v središču festivalskega mesta San Remo.
Mohorič upa na izboljšanje najboljše uvrstitve
Glavni slovenski up za visoko uvrstitev bo Matej Mohorič (Bahrain Victorious). Lani je dirko končal na 10. mestu, leto prej pa s 5. mestom dosegel celo najboljšo slovensko uvrstitev na Classicissimi. Letos si želi poseči še višje, morda celo na sam vrh, kamor mu bo pomagal priti tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious).
Mohorič ne bo edino orožje ekipe. Ob sebi bo imel še Sonnyja Colbrellija (Bahrain victorious), ki velja za bolj čistokrvnega šprinterja, kot je Slovenec. V primeru, da preko zaključnega vzpona Poggio skupaj pride večja skupina, bo glavni adut Colbrelli, če pa bo Italijan odpadel že prej, bo vse padlo na pleča Mohoriča.
»Zelo sem motiviran za sobotno dirko. Skušal bom izkoristiti priložnosti, ki se bodo ponudile in v zaključku izboljšati 5. mesto iz leta 2019. V ekipi imamo tudi Sonnyja v primeru, da se skupina združi po spustu s Poggia. Če bova v zaključek prišla skupaj, bova sodelovala v lovu na najboljši rezultat,« je pred dirko povedal Mohorič.
Kranjčan v krog favoritov na italijanski klasiki spada po zaslugi svojih izjemnih sposobnosti spuščanja. Poggio, ki je že večkrat odločal o zmagovalcu, vrh doseže 6 kilometrov do cilja. Do ciljne črte kolesarje nato ločijo štirje kilometri tehničnega spusta, zadnja dva kilometra pa sta odpeljana po ulicah San Rema.
Mohorič je že večkrat dokazal, da mu na spustih lahko parirajo le redki kolesarji v karavani. Prav to bo skušal izkoristiti v soboto. Če se bo v vodilni skupinici uspel zadržati vse do vrha Poggia, ga lahko v ospredju pričakujemo tudi v zaključku.
Tratnik in Mezgec v vlogi pomočnika
Jan Tratnik je v Italijo pripotoval za opravljanje pomočniških nalog. Idrijčan je na začetku sezone podobne naloge opravljal že na Strade Bianche in Tirreno-Adriaticu. Prvotno sploh ni bil mišljen za nastop na Milano-San Remo, a je z vožnjami v preteklih tednih ekipo »prisilil«, da mu je namenila mesto v izbrani sedmerici.
Podobno vlogo kot Tratnik bo zavzel tudi Luka Mezgec (BikeExchange). Naš najboljši šprinter bo svoje usluge nudil kapetanu Michaelu Matthewsu (BikeExchange), ki bo skušal zavrteti čas nazaj in spomniti na leto 2015, ko je končal kot tretji.
Čeprav Mezgec velja za enega bolj vzdržljivih šprinterjev v karavani, pa se zdi, da sta zaključna vzpona zanj nekoliko prezahtevna, da bi uspel zdržati tempo vodilne skupine, sploh če v zakup vzamemo dejstvo, da bo že prej svoje moči razdajal za Matthewsa. Če bi mu to uspelo, bi v zaključku sicer predstavljal resno grožnjo vsem konkurentom in bi se lahko potegoval za visoko uvrstitev.
Trije mušketirji
Kot smo vajeni z zadnjih sezon, so na enodnevnih klasikah na vrhu seznama favoritov vedno ista tri imena- Wout van Aert, Mathieu van der Poel in Julian Alaphilippe. Tudi letos ne bo nič drugače, trije mušketirji bodo znova lovili trenutke slave na Via Romi.
Wout van Aert (Jumbo-Visma) je aktualni zmagovalec spomladanske klasike. Lani je na ciljni ravnini obračunal z Alaphilippom in se veselil svoje prve spomeniške zmage. Letos si želi kvoto še dvigniti, čeprav trdi, da mu več pomenita zmagi na Dirki po Flandriji in Pariz-Roubaixu. A vajeni smo, da Van Aert na vsaki dirki napada zmago in nič drugače ne bo Classicissimi.
Z zmago se lahko pohvali tudi Julian Alaphilippe (Deceuninck-Quick Step), ki je prvi ciljno črto prečkal leta 2019. Tudi tedaj je v zaključku prišlo do šprinta manjše skupinice, v kateri je bil tudi Matej Mohorič. Zdi se, da bo letos Francoz skušal stvari odločiti že pred ciljno ravnino, saj sta Van Aert in Van der Poel na papirju močnejša šprinterja kot 28-letni svetovni prvak.
Edini, ki se še ne more pohvaliti z zmago je Mathieu van der Poel (Alpecin-Fenix). Nizozemec je lani debitiral na italijanski klasiki in končal na 13. mestu. V zaključku je zamudil napad glavnih dveh tekmecev, ki sta se zasledovalni skupini odpeljala na spustu s Poggia. Letos si tega ne bo dovolil. Pričakujemo lahko, da se bo čela dirke držal vse do cilja, glede na njegove predstave v začetku sezone in skrivna namigovanja v intervjujih pa bi lahko videli napad tudi že na vzponu Cipressa, ki vrh doseže 22 kilometrov do cilja.
