Letošnja izvedba spomenika Milano-San Remo je postregla z neverjetnim dogajanjem na Poggio, kjer je svojo moč dokazal Mathieu van der Poel. Kako hitro je vozil navkreber, dokazuje tudi dejstvo, da je podrl rekordni čas iz leta 1995.
Prvi spomenik sezone je vselej nekaj posebnega. Ni najtežji, je pa najdaljši, zaradi česar se v krog favoritov za zmago lahko vmešajo najrazličnejši profili kolesarjev. To smo videli tudi tokrat, ko so se na Poggiu udarili specialist za klance, kronometrist in dva najboljša kolesarja za klasike.
Naposled je zmaga pripadla Mathieuju van der Poelu, ki je poleg končnega uspeha postavil še en mejnik. Najhitreje v zgodovini je premagal vzpon Poggio.
Vzpon, ki vselej igra pomembno vlogo na dirki Milano-San Remo, je dolg 3,7 kilometra, dviga pa se s povprečnim naklonom 3,7 %. Težko trdimo, da gre za najtežji vzpon na svetu, a po 285 kilometrih dirkanja, je tudi Poggio peklensko težek.
Van der Poel in druščina so imel včeraj pomoč vetra v hrbet, zato je bila vožnja navkreber precej hitrejša. Posledično je Nizozemec za vzpon potreboval 5 minut in 40 sekund, kar je 6 sekund hitreje od dosedanjega rekorda, ki sta ga leta 1995 postavila Maurizio in Laurent Jalabert.
Nizozemec pa ni edini, ki je vzpon prevozil hitreje od rekordne znamke. Tudi včerajšnji zasledovalci – Tadej Pogačar, Wout van Aert in Filippo Ganna – so bili hitrejši, a rekordna znamka pripada Van der Poelu, ki je trojici na vzponu odščipnil tri sekunde.
🌼 Milano-Sanremo presented by @CA_Ita 2023 🌼
Live: https://t.co/SE3m5Y2LmU#MilanoSanremo pic.twitter.com/enUPBrq0oG
— Milano Sanremo (@Milano_Sanremo) March 18, 2023
Van der Poel je zasluženo osvojil prvi spomenik sezone in tako po 38 letih poskrbel, da se Nizozemska zopet veseli zmage na Primaveri. Za Van der Poela pa je zmaga še toliko bolj posebna, saj je Milano-San Remo pred 62 leti osvojil tudi njegov dedek Raymond Poulidor, s katerim sta si bila izredno blizu.
Tokratna izvedba Milano-San Remo je bila sicer druga najhitrejša v zgodovini, k čemur je močno pripomogel veter, ki je v zaključku pihal kolesarjem v hrbet. Kolesarji so 294 kilometrov dolgo traso premagali s povprečno hitrostjo 45,773 km/h, kar je 0,033 km/h počasneje od najhitrejše izvedbe leta 1990.
