Letos se na Dirki po Franciji mudi 184 kolesarjev, razdeljenih v 23 ekip. Vsako moštvo ima v svoji zasedbi torej osem tekmovalcev, kar prinaša razkošje lažjega nadzora dirke in več taktičnih možnosti. Hkrati najmočnejšim ekipam omogoča, da krojijo dirko po lastnih željah. Tudi zato so se v zadnjih letih začele nekatere pobude, da bi zmanjšali število kolesarjev v ekipi.
Tritedenske dirke, predvsem Dirka po Franciji, predstavljajo najbolj gledan del kolesarske sezone. Milijoni gledalcev spremljajo vsak kilometer dirke, tudi dolge ravninske etape, ki ne ponudijo veliko več od dolgega na neuspeh obsojenega bega in šprinta v zadnjih metrih.
Če so šprinterske etape, vsaj do zadnjih kilometrov, taktično precej nezahtevne, pa so taktične zamisli precej bolj kompleksne na gorskih in razgibanih etapah. Tam morajo moštva favoritov v beg izpustiti prave kolesarje, nato oceniti, koliko prednosti jim lahko namenijo, kasneje pa nadzorovati glavnino in beg pravočasno ujeti.
V preteklosti to ni bila lahka naloga, zdi pa se, da je v zadnjem obdobju postala lažja. Številna najboljša moštva, predvsem UAE Emirates-XRG, Visma-Leasea a Bike in Red Bull-Bora-hansgrohe, v svojih vrstah premorejo dovolj kakovosti, da nadzorujejo sleherni kilometer dirke, hkrati pa jim ostane še nekaj kolesarjev, ki lahko pomagajo kapetanu v gorah.
Prav stalen nadzor karavane najboljših ekip je nekaj, kar Grand Toure na trenutke dela manj razburljive od želja. Zato že nekaj časa obstaja skupnost kolesarskih navdušencev, ki izraža željo, da bi se velikost ekip iz osmih zmanjšala na sedem ali celo šest kolesarjev.
Manjšanje ekip ni novost
Krčenje ekip na Grand Tourih smo v preteklosti že videli. Če je bilo v 70. letih preteklega stoletja na štartu tudi po 11 kolesarjev v enem moštvu, se je kasneje številka stabilizirala pri 10. Posledično smo v 80. letih na štartu Dirke po Franciji videli tudi 210 kolesarjev, kar je 26 več kot letos.
Organizatorji so leta 1987 spoznali, da je glavnina prevelika in vsaki ekipi odvzeli eno mesto. Tako smo naslednjih 30 let spremljali ekipne deveterice, a tudi te so s časom postale prevelike. Leta 2018 smo tako prvič na štartu Dirke po Franciji videli po osem kolesarjev v dresu ene ekipe.
Z zmanjšanjem števila kolesarjev v ekipi se je na štartu v prvih letih zbralo 176 kolesarjev, a organizatorji so hitro poskrbeli za polnenje glavnine in na štart povabili še dodatno ekipo. Tako smo leta 2021 na štartu videli 23 ekip, začasno se je številka nato vrnila na 22, lani in letos pa je standard znova postalo 23 ekip, ki skupaj naberejo 184 kolesarjev.
Manjši nadzor in bolj odprta dirka
Predajanje rumene majice nenevarnim tekmecem je bila včasih stalnica in ena najbolj uporabljenih taktičnih domislic favoritov, ki so želeli vsaj za nekaj dni razbremeniti svoje moštvene kolege. Vožnja na čelu glavnine je namreč obremenjevala ekipo, hkrati pa jim porabljala moči pred ključnimi deli dirke.
V moderni dobi je tovrstnih daril manj. Jasno, še vedno so prisotna, ne nazadnje je Tadej Pogačar z ekipo rumeno majico začasno oddal Torsteinu Træenu, a jo že kmalu vzel nazaj. In če bi pred leti z gotovostjo trdili, da jo bo do konca dirke verjetno predal še vsaj enkrat, tega sedaj ne upamo več trditi.
Dejstvo je, da je ekipa UAE Emirates-XRG dovolj močna, da dirko nadzoruje vsak dan. V osmerici imajo dve ‘lokomotivi’, ki lahko dan za dnem na čelu prevozita več kot 100 kilometrov, s tem pa hranita moči kapetana in tudi gorskega vlaka, ki ga ima Pogačar na razpolago.
Če bi se število kolesarjev zmanjšalo na sedem ali celo šest, bi se dinamika spremenila. Ekipe bi imele manj razpoložljivih moči in bi bile postavljene pred odločitev ali v moštvo umestiti manj hribolazcev ali manj ‘lokomotiv’. Karkoli bi izbrali, bi to vplivalo na potek dirke in taktične odločitve, ki bi jih sprejemali.
Dirko bi bilo zagotovo težje nadzorovati in najmočnejša moštva bi bila prisiljena do cilja izpustiti kakšen beg več, saj bi ocenila, da je porabljena energija moštva prevelika za sicer mamljiv uspeh etapne zmage, ki pa v širši sliki lova na rumeno majico nima tako velike teže. Tako bi verjetno videli kakšno etapno zmago Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda manj, večkrat pa bi se uspeha veselil kateri izmed lovcev na etape.
Sodelovanje nasprotnikov za skupen cilj
Manjše zasedbe posameznih ekip lahko vidimo na olimpijskih igrah, kjer najmočnejše nacije nastopajo z le štirimi oziroma petimi kolesarji. Samostojen nadzor dirke s tako oskubljeno zasedbo je nemogoč, zato se pojavi zanimiv fenomen, ki ga na Dirki po Franciji zasledimo vse redkeje.
Z manjšim številom tekmovalcev v ekipi so moštva, ki računajo na končni uspeh, prisiljena v sodelovanje. Nadzor dirke je tako odgovornost vseh najmočnejših zasedb, četudi so v osnovi na nasprotnih bregovih.
Do neke mere to še vedno vidimo tudi na Dirki po Franciji, predvsem proti koncu dirke, ko ekipe niso več popolne. A v večini še vedno spremljamo popoln nadzor ene ekipe, ki se z vsemi razpoložljivimi močmi postavi na čelo skupine in tam ostane vse do cilja.
Verjetno bi se povsem poslovil tudi taktični načrt ekip, ki na etapah, kjer načrtujejo napad, prevzamejo nadzor glavnine kljub temu, da si ne lastijo rumene majice. V naslednjih etapah na Dirki po Franciji verjetno lahko pričakujemo, da se bo Visma-Lease a Bike postavila na čelo skupine, tudi če bo imel rumeno majico Tadej Pogačar in bi po nenapisanih pravilih nadzor skupine morala opravljati zasedba UAE Emirates-XRG. Če bi imele ekipe manj članov, si verjetno tovrstnega prevzema nadzora ne bi mogle privoščiti.
Sestava glavnine in zmožnosti ekip
Z zmanjšanjem ekip na šest kolesarjev bi v glavnini ostalo 138 kolesarjev, kar 46 manj kot sedaj. To bi poskrbelo za precej lažje varno prečkanje vseh vasi in ostalih ozkih predelov trase.
A ne slepimo se, da bi ob zmanjšanju ekip na dirko bilo povabljenih le 23 ekip. Zagotovo bi organizatorji povečali število moštev na vsaj 25, če ne celo več. Verjetno bi končna velikost glavnine znašala med 160-170 kolesarji, torej podobno kot sedaj.
Vprašanje pa je, če je toliko ekip sploh zmožnih izpeljati tritedensko dirko, kaj šele dve ali tri. Zasedbe svetovne serije težav jasno nimajo, tudi najboljše prokontinentalne ekipe brez težav izpeljejo celoten koledar. Tega pa ne moremo trditi za ostala moštva, ki v svojih vrstah nimajo 30 kolesarjev in nepregledne flote vozil.
Z manjšo zasedbo bi sicer bila ekipa manj obremenjena, saj bi za tri Grand Toure potrebovala največ 18 kolesarjev in ne več 24, kar je občutna razlika. A ostala logistika se ne spremeni prav dosti, število osebja bi bilo podobno, tudi vozni park bi ostal precej nespremenjen.
V preteklosti smo videli, da so ekipe odpovedovale nastope na Grand Tourih, saj jih niso bila zmožna izpeljati. Tega bi bilo s povečanjem ekip verjetno še več, saj bi ekipe, ki sedaj dobijo možnost nastopa na enem Grand Touru nenadoma dobile povabilo na dva ali celo tri in zagotovo bi vsaj za nekatere to predstavljalo preveliko obremenitev.
Ideji naklonjen tudi predsednik UCI
Poziv k zmanjšanju ekip ni le glas peščice kolesarskih navdušencev, pač pa je idejo javno podprl tudi predsednik Mednarodne kolesarske zveze David Lappartient. Francoz je mnenja, da so dirke preveč nadzorovane, posledično pa se izgublja njihova zanimivost.
»Ali je res smiselno, da na Dirki po Franciji nastopa 22 ali 23 ekip po osem kolesarjev? Pogosto najmočnejše ekipe uspejo zadušiti akcije in nadzorujejo dirko na celotnih 3.500 kilometrov,« je dejal Lappartient.
»Ali ne bi bilo bolje preiti na 25 ekip s po šestimi kolesarji? Takšna sprememba bi dirke naredila manj nadzorljive, bolj nepredvidljive in vsekakor bolj spektakularne.«
Če tovrstna ideja dobi podporo glavnega moža kolesarstva, to lahko prinese spremembe. Seveda bo pred tem prelitega še veliko črnila in opravljenih ogromno sestankov, a zdi se, da se o zmanjševanju govori vse več in če ideja dobi še kakšnega močnega podpornika, se lahko tudi uresniči.
Ob sprejemu spremembe sicer skoraj gotovo ne bi preskočili na šest kolesarjev v ekipi, ampak bi bil sprejet kompromis in bi ekipo sestavljalo sedem kolesarjev. Tudi to bi za seboj potegnilo nekatere taktične spremembe, a bi bile te manj občutne, kot če bi bilo v ekipi le šest kolesarjev.
