V Bergamu je na sporedu drugi spomenik sezone – Dirka po Lombardiji. Če bi bila letos normalna sezona, bi bil to zadnji spomenik sezone, a letošnja sezona je vse prej kot to. Lombardija je tako »skočila naprej« in zavzela položaj drugega spomenika sezone.
Bergamo je eno izmed italijanskih mest, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Simbolični ponovni začetek, kot so dirko poimenovali pri UCI-ju, bi v mesto na severu Italije ponovno prineslo upanje in dalo vsaj malo občutka, da se stvari vračajo v stare tirnice.
Trasa nekoliko krajša
Kot smo videli že na dirki Milano-San Remo, je tudi trasa Dirke po Lombardiji letos nekoliko drugačna kot pretekla leta. Krajša bo 12 kilometrov, kar skupno dolžino pripelje na 231 kilometrov. Organizatorji uradnega pojasnila, zakaj so se odločili za skrajšanje, niso dali. Kljub spremembi trase pa dirka ostaja skoraj povsem enaka. Vse glavne značilnosti, vključno z vsemi vzponi, so še vedno na dirki.
Kot že omenjeno, se bo dirka začela 40 kilometrov severozahodno od Milana v Bergamu, končala pa v mestecu Como, ki leži ob istoimenskem jezeru.
O zmagovalcu bo odločalo šest vzponov
Preko celotne dolžine trase kolesarje čaka šest izrazitejših vzponov, ki so v večini razporejeni v zadnjo četrtino dirke. Po 50 kilometrih dirkanja se bo cesta prvič začela vzpenjati. Dobrih sedem kilometrov dolg vzpon Colle Gallo s povprečnim naklonom 6 odstotkov večjih težav glavnini ne bi smel povzročati.
Noge bodo dovolj spočite tudi za drugi vzpon, ki kolesarje čaka po 107 prekolesarjenih kilometrih. Cole Brianza je, tako kot njegov predhodnik, dolg 7 kilometrov, a glavni napor glavnino čaka v zadnjih 2,8 kilometra, ko bo povprečni naklon 5,3 odstotka.
Nato sledi nekaj kilometrov zatišja, preden kolesarji zagrizejo v griče v okolici Coma. Prvi bo Madonna del Ghisallo (8,6 km, povprečni naklon 6,2 %), ki bo kolesarje pripeljal pod vznožje četrtega vzpona. Klanec na Colma di Sormano sam po sebi ne bi bil nič posebnega (5 km, povprečni naklon 6,6 %), če se v zadnjih dveh kilometrih ne bi postavil povsem pokonci. Kar 15,8 odstotka znaša povprečni naklon zaključnih dveh kilometrov vzpona, ki so ju Italijani poimenovali Zid Sormana.
Z vrha bo do cilja še 51 kilometrov, kar trinajst jih bodo kolesarji prevozili v spustu. Zid Sormana bo zato zagotovo poskrbel za večjo selekcijo v glavnini. Morda se bo iz glavnine odcepil posameznik ali pa manjša skupinica, a glavnina spusta zagotovo ne bo začela skupaj.
Ko bodo kolesarji prvič prispeli v Como, se dirka še ne bo zaključila. Čaka jih namreč še 22 kilometrov vožnje po okolici jezera, med katerimi sta na trasi tudi dva vzpona. Civiglio ni najdaljši vzpon na progi, a je zaradi naklona in bližine cilja vsako leto eden izmed ključnih. Skoraj deset odstotkov znaša povprečni naklon klanca, ki vrh doseže 16,7 kilometra do cilja.
Po izkušnjah iz preteklih let se o zmagovalcu odloča prav na Civigliu. Leta 2015 je tu napadel Vincenzo Nibali, tri leta kasneje Thibaut Pinot, tudi lani pa si je Bauke Mollema zmago privozil na tem vzponu.
Pred ponovnim vstopom v Como kolesarje čaka še zadnji vzpon San Fermo della Battaglia. Nekaj manj kot tri kilometre dolg vzpon s povprečnim naklonom 7 odstotkov lahko razbije manjšo skupinico utrujenih nog, če bi ta skupaj prišla preko Civiglia, a zgodovina nas uči, da je dirka največkrat že odločena pred vstopom na zadnji klanec.
Debitant Remco Evenepoel eden glavnih favoritov
Dirka po Lombardiji je spomenik, ki najbolj izmed vseh petih favorizira hribolazce. Če se ozremo v zgodovino, lahko prvega zmagovalca, ki ni bil izrazit hribolazec najdemo šele leta 2010. Takrat je slavil Belgijec Philippe Gilbert, nato pa so vse do danes na najvišjo stopničko stopili kolesarji, ki sicer redno kandidirajo za visoka mesta v skupni razvrstitvi na Grand Tourih.
Tudi letos gre v ospredju pričakovati podoben tip kolesarjev. Svojo lansko zmago bo branil Bauke Mollema (Trek-Segafredo), ki bo imel močno konkurenco že znotraj ekipe. Ameriška ekipa na dirko pošilja še Vincenza Nibalija, ki je v Comu slavil že dvakrat. Poleg »Morskega psa« bo visoko uvrstitev lovil tudi Giulio Ciccone, ki se je razvil v zelo dobrega hribolazca.
Morda celo največji konkurent Trekovi trojici bo čudežni deček Remco Evenepoel (Deceuninck-Quick Step). Belgijec bo v soboto vozil na svojem prvem spomeniku, a stavnice ga že uvrščajo na najvišja mesta. Član Deceuninck-Quick Stepa letos vozi odlično. Do sedaj je štartal na treh etapnih dirkah in na prav vsaki zmagal. Skupno ima letos že devet zmag, več kot katerikoli drugi kolesar.
Svojo kvaliteto in pripravljenost je pokazal na Dirki po Poljski, kjer je na kraljevi etapi slavil z izjemno samostojno akcijo. Glavnino je napadel 52 kilometrov do cilja in si do konca etape privozil dve minuti prednosti.
Močna bo tudi Astana, ki v Italijo pošilja Jakoba Fuglsanga in Aleksandra Vlasova. Danec je v zadnjih letih močno izboljšal svoje nastope na enodnevnih dirkah, kar je potrdil z lansko zmago na Liege-Bastogne-Liege. Tudi v Lombardiji je bil dober, zasedel je četrto mesto.
Na drugi strani Aleksandr Vlasov nase šele začenja opozarjati. Lani smo ga lahko spremljali na cestah Slovenije, kjer je zasedel tretje mesto, kar je bil njegov največji uspeh do tedaj. Letos je dirkal bolj malo, a nadvse uspešno. Na Dirki po Provansi je bil drugi, v Oksitaniji tretji, nato pa le prišel do zmage na Izzivu Mont Ventoux. Pred dnevi je dirkal tudi na Gran Piemonte in si privozil četrto mesto.
Prav na italijanski enodnevni dirki Gran Piemonte pa je kandidaturo za najvišja mesta v Lombardiji vložil George Bennett. Član Jumbo-Visme, ki le redko dobi priložnost za lasten uspeh, je v Italiji izkoristil zaupanje ekipe in si privozil šele drugo zmago v karieri. Novozelandec bo nevaren tudi na spomeniku, saj je trasa dovolj težka, da izkoristi svoje naravne danosti in še enkrat več dokaže, da je letos v formi življenja.
Slovenska bera skromna
Slovenci veliko svojih kolesarjev v karavani ne bomo našli. Na Dirko po Lombardiji se odpravljata dva, oba v dresu Bahrain-McLarena. Grega Bole bo na dirki nastopil drugič, prvič je ni dokončal. Naš drugi predstavnik Domen Novak pa se bo na dirko podal že tretjič, tudi on pa še nikoli ni prišel do cilja.
