Naročniške vsebine

Kdo ima v pelotonu najlepše kolo?

Matic Rupnik
Matic Rupnik
83 min branja
Kolo, vredno svetovnega prvaka. (vir: X)

Svetovna serija, navijša raven profesionalnega kolesarstva, je bila nekdaj prizorišče spopada močnih mož in žena, ki jih so jo gnale trda volja, vztrajnost, kdaj pa tudi kakšna nedovoljena substanca. A v zadnjih letih, morda vse od izumitve pojma “marginal gains” (obrobne, nepomembne in minimalne pridobitve), ki ga je v prejšnjem desetletju začela uporabljati ekipa Ineos Grenadiers, igra precej večjo vlogo tudi sama oprema.

Vsebina
Kdo je pripravljen na 2026? – Pregled ekip svetovne serije 2. del

Kolesarji gramov ne štejejo le pri obrokih, temveč tudi pri opremi. V minulem desetletju so, prav v eri takratnega Skyja, prevladovala ultralahka kolesa, čelade in očala. V zadnjih letih pa je veliko več poudarka na aerodinamičnosti, saj so (tukaj gre predvsem za prozivajalce koles) dovolj napredovali, da tudi z nekoliko masivnejšim okvirom, ki veliko bolje reže zrak, lahko dosežejo skrajno mejo regulacij Mednarodne kolesarske zveze. Ta znaša 6,8 kilograma.

Da, marsikateri laik bi dejal, da kolesa izgledajo podobna ena drugim – in to drži. Z izjemo barvne sheme, zdaj so popularne temnejše barve, so si vsa kolesa zelo podobna. Če niste pravi kolesarski specialist, boste težko našli velike razlike med kolesom ekip UAE Emirates-XRG in Visme-Lease a Bike. A vendarle je pod plastmi karbona, laka in vse pogostejših kablov veliko razlik, ki se merijo v vatih. Čeprav je ta razlika med enim in drugim modelom minimalna, lahko vnovič uporabimo izraz “marginal gains”, ki se drži načela “kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača”.

Četudi morda kdo pri kolesu pridobi nekaj vatov, so tu še čelada, dres, očala, čevlji in vsa ostala oprema, ki prav tako ponuja minimalne razlike med proizvajalci. A te minimalne razlike se pri 90 kilometrih na uro, na 14-odstotnem naklonu ali po petih urah spreminjajoče se podlage še kako poznajo. In prav zato imamo v karavani toliko različnih proizvajalcev koles.

Prav tako ekipe porabijo veliko več koles kot pred leti. Še dobro desetletje nazaj je bilo povsem normalno, da je kolesar celo tritedensko dirko prevozil na enem kolesu – na svoji specialki, ki je ustrezala njegovim telesnim značilnostim.

Tudi zdaj je tako, a kolesar kova Tadej Pogačar ima v avtomobilu, pa potem seveda tudi v vseh spremljevalnih tovornjakih, toliko koles, da si jih povprečen slovenski delavec, sploh če gre za proizvajalca Colnago, ne bi mogel kupiti s kar nekaj letnimi plačami. Po navadi imajo moštva tudi več verzij koles. Na ravninskih etapah tako fantje tekmujejo na drugem modelu kot v gorah – na ravnem je seveda več poudarka na aerodinamiki, v klanec pa je pomembnejša nižja teža (čeprav smo pojasnili, da so dandanes tudi aerodinamična kolesa že ultralahka).

UAE Team Emirates-XRG: Colnago in znanost z občutkom

Da, Colnago je kolesarski Ferrari, le da za razliko od Formule 1 tukaj tudi zmaguje. Tadej Pogačar ga vozi že od samega začetka svoje profesionalne športne poti leta 2019, odtlej pa je razvoj vrhunskih koles šel dobesedno v nebo.

Zgovorno je že dejstvo, da je Pogačar svojo prvo Dirko po Španiji pred zdaj že skoraj sedmimi leti odpeljal na kolesu s klasičnimi zavorami, prav tako pa je z “gumicami” tisto Vuelto dobil Primož Roglič. Kmalu zatem sta oba že vozila kolesa z disk zavorami, ki se jih sedaj poslužujejo prav vsi cestni in tudi gorski kolesarji.

Colnago Y1Rs in V5S sta osrednjia cestna modela ekipe UAE Emirates-XRG. Gre za kolo, ki se na prvi pogled morda zdi zgolj še ena različica sodobnega aerodinamičnega okvirja, a v resnici pomeni pomemben premik v filozofiji znamke. Colnago, ki je desetletja slovel po klasičnih linijah in italijanskem občutku, je v zadnjih letih sprejel realnost sodobnega dirkanja: aerodinamika ni več opcija, temveč nuja.

Novi model je namreč precej bolj agresiven in tog, vendarle pa se bolj kot na ultralahkost osredotoča na aerodinamiko. Nedvomno ustreza Pogačarjevemu dirkalnemu načinu s stalnimi spremembami ritma in, seveda, dolgimi samostojnimi vožnjami. Na najtežjih gorskih etapah se njegovi ekipni kolegi še vedno občasno odločajo za model V4Rs, na kronometrih pa seveda v veljavo spet pride drugačno kolo.

Red Bull-Bora-hansgrohe: odzivna kolesa

Pri Red Bull-Bora-hansgrohe je zgodba za zdaj zelo lepa. Gre za ekipo v tranziciji, ki gradi novo identiteto okoli Remca Evenepoela in odličnih mladih hribolazcih. Specialized S-Works Tarmac SL8 je njihovo glavno kolo, ki je odzivno ob napadih ter tudi v hitrih zaključkih. Belgijski šprinter Arne Marit je po svoji prvi zmagi v bavarski ekipi (tja je letos prestopil iz Intermarché-Wantyja) povedal, da je bilo njegovo kolo imenitno in izjemno odzivno. Pravi, da tega še ni doživel, zato so odlični rezultati bavarskega moštva letos logični.

Remco Evenepoel je maestralno začel svoje leto, dosegel je tri zaporedne zmage na enodnevnih dirkah na Majorki. Belgijec je na Specializedu dirkal že v ekipi Soudal Quick-Step, z menjavo ekipe pa je tja povabil tudi številne strokovnjake za aerodinamiko. Rezultati so, tako pravijo kolesarji, vidni. Upamo, da bo to vplivalo tudi na dobre rezultate Primoža Rogliča in Jana Tratnika, za zdaj pa so Bavarci zbrali že veliko zmag in pred njimi bi bila lahko njihova najuspešnejša zmaga.

Alpecin-Premier Tech s prelepimi Canyon kolesi

(vir: X)

Ekipa Mathieuja van der Poela se mora najboljšemu ciklokrosistu pogosto prilagajati, saj želi tekmovati v številnih različnih disciplinah. Canyon Aeroad je še vedno njihovo najboljše kolo. Ni le izjemno aerodinamično, ampak je tudi zelo lepo, zato ga pogosto vidimo tudi na slovenskih cestah. Dobro se znajde tako na klasikah, kot v šprintih ter na tehnično zahtevnih trasah.

Canyon ni najboljše kolo za vzpone, kar verjetno ni všeč našemu Galu Glivarju, a razlike med kolesi so zdaj tako majhne, da jih lahko zanemarimo. Glivar in druščina na gorskih etapah preferirajo model Ultimate, ki je še vedno nekoliko težji od konkurence, a hkrati tudi lepši.

Ineos Grenadiers prisega na tradicijo in kakovost

Ekipa Ineos Grenadiers prav tako zaupa preverjeni kvaliteti. Že dolga leta njihovi kolesarji vozijo na Pinarellu, s katerim so dobili tudi številne tritedenske dirke, med katerimi so uspehi na Touru, ki so jih dosegli Bradley Wiggins, Chris Froome, Geraint Thomas in Egan Bernal.

Prav zato je zaupanje med ekipo in znamko veliko in posledično so zgled uspešnega sodelovanja. Sicer se je vmes šušljalo, da bi Pinarello lahko po dolgih letih zapustil sodelovanje z najboljšo otoško ekipo, a za zdaj izgleda, da še nekaj let ostajajo med elito. Prav tako pa je Pinarello od letošnje sezone dalje pokrovitelj ekipe Q36.5, v katero je vložil še več denarja, saj ima vlogo glavnega sponzorja.

Ekipa Visma-Lease a Bike nadaljuje na kolesih Cervélo, na katerih nastopajo že nekaj let. Tudi ta proizvajalec je znan po aerodinamiki, njihov pristop pa je izrazito strokovno voden. Čeprav kolesa niti približno ne izgledajo spektakularno, so še vedno izjemna, saj so nenazadnje Jonasa Vingegaarda popeljala do dveh zmag na rumeni pentlji. Izvrstna so tudi kolesa ekipe Lidl-Trek, Madone in Domane sta modela, ki bi ju z veseljem sprejel marsikateri rekreativni kolesar. Na njih sta v šprintih kraljevala Mads Pedersen in Jonathan Milan, v gorah pa bo njihova močna gorska ekipa tekmovala na veliko lažjem modelu, v minulih letih sinonim za ultralahka kolesa.

Ekipa NSN Cycling bo letos, potem ko so prekinili sodelovanje s Factorjem, vozila na legendarnem Scottu, kolesu, ki je tudi pri nas zelo popularno. Uno-X Mobility je kolesa Dare v zadnjih letih zamenjala za Ridleyjeve, na katerih so se prebili med najboljše ekipe na svetu.

Tja pa vse bolj posega tudi Decathlon CMA CGM, ki uporablja svojo lastno znamko VanRysel, ki dokazuje, da za zmage na največjih dirkah ni potrebno imeti koles, ki so dražja od večine osebnih avtomobilov na naših cestah. A vendarle so tudi francoski proizvajalci izjemno strokovni, sledijo najnovejšim trendom in tudi Felix Gall ter Matthew Riccitello bosta v prihodnjih letih na vzponih dobila izjemno tehnološko podporo.

V zadnjem obdobju nas je navdušila ekipa Tudor s kolesi proizvajalca BMC. Slednji so v minulih letih imeli celo svojo ekipo, v kateri sta vozila tudi Greg van Avermaet in Richie Porte, zdaj pa že nekaj sezon kolesa distrbutirajo obetavni švicarski ekipi. Predvsem je številnim v oko pred dnevi padlo njihovo kronometrsko kolo, ki izgleda fenomenalno. Večina izmed nas ga skorajda ne bi znala uporabljati, saj je videti kot nekakšno vesoljsko plovilo.

Luka Mezgec bo v prihajajočem letu prisegal na kolesa proizvajalca Giant, ki slovijo po robustnih okvirjih in lepo obarvanih okvirjih. Največ Slovencev pa bo nastopalo na Bianchijih, Matej Mohorič, Matevž Govekar, Jakob Omrzel in Žak Eržen bodo zaupali najstarejši znamki, nekakšni kolesarski Alfi Romeo.

Dejstvo je, da so imeli v preteklih letih nekaj tehničnih težav (podpirali so propadlo ekipo Arkéa B&B), a nenazanje so na njihovih kolesih do največjih uspehov že prišli Marco Pantani, Felice Gimondi in Fausto Coppi. Upamo, da bodo na njem uspešni tudi naši kolesarji, Matej Mohorič bo preizkusil tudi kolo, namenjeno vožnji po makadamu.

Izjemno lepo je videti razvoj koles v zadnjih letih, Luke Rowe in Geraint Thomas sta pred dnevi razmišljala, da Tadej Pogačar ne bi uspel zmagati na kolesu izpred desetih let. Prav to veseli Mateja Mohoriča, ki vseskozi preizkuša novo tehnologijo. V določeni meri je kolesarstvo podobno Formuli 1, kjer prav tako štejejo vse podrobnosti. A vseeno tu na koncu, ko se pri petnajstih kilometrih na uro pelješ v klanec, ne šteje le kolo – štejejo noge.

Oznake:
Deli novico
NapisalMatic Rupnik
Sledi:
Novinarski multipraktik. Ni važno, katera medijska zvrst je, kolesarstvo je vedno prva ljubezen. Ko čas dopušča, se najde čas tudi za nogomet, motošporte, pozimi tudi zimske športe. Poleg tega pa se vedno najde čas tudi za dobre ljudi, ki se jih človek razveseli.

Sledi nam

Zuatu ROAD