Počasi se zaključuje res posebno leto 2020 in tako kot je v navadi se izbirajo najboljši športniki, kolesarji leta.
Zlata žoga je nagrada za najboljšega nogometaša leta, ki si jo več kot desetletje delita Lionel Messi in Cristiano Ronaldo. Nogometni svet je razdeljen na privržence Messija in Ronalda in za druge nogometaše v tem obdobju praktično ni bilo prostora. Precej dolgočasno, mar ne? Izbor je subjektivne narave in 6x je slavil Messi in njegovi oboževalci, 5x pa Ronaldo in njegovi.
V tenisu je izbor najboljšega tenisača objektivne narave. Najboljši je tisti, ki osvoji največje število točk in je prvi na svetovni lestvici. V zadnjem obdobju je izbira tukaj pestrejša, prvo mesto si podajajo Roger Federer, Rafael Nadal in Novak Đoković.
V kolesarstvu je vse veliko bolj zanimivo in nepredvidljivo. Nagrada za najboljšega kolesarja se imenuje Zlato kolo. Organizator izbora je francoski Velo Magazine (lastnik podjetje A.S.O.). Glavni v izboru so novinarji. In kdo je lahko kolesar leta? Objektivne mere so število zbranih točk, uvrstitev na svetovnih lestvicah in število zmag. Ali je najboljši kolesar zmagovalec Toura? Ali je najboljši kolesar svetovni prvak? Ali je najboljši kolesar zmagovalec enega ali več spomenikov? Ali je najboljši kolesar najbolj priljubljen kolesar? Ali je najboljši kolesar tržno najbolj zanimiv kolesar? Verjetno je najboljši kolesar skupek vsega naštetega.
Poglejmo, kdo je osvojil Zlato kolo v zadnjem obdobju. Veliko ljudi, ki so kakor koli povezani s kolesarstvom prisega na to, da je zmagovalec Toura najboljši kolesar na svetu. Pa poglejmo, če ta trditev drži. V zadnjih desetih letih je Zlato kolo samo 4x osvojil zmagovalec Toura. Trikrat je to nagrado prejel Chris Froome in enkrat Bradley Wiggins. Presenečenje? Zelo zanimivo pa je, da ko so bili zmagovalci Toura Egan Bernal, Geraint Thomas, Vincenzo Nibali, Cadel Evans in Andy Schleck (po diskvalifikaciji Alberta Contadorja) le ti niso bili nagrajeni z Zlatim kolesom. Kdo pa so bili nagrajenci namesto njih?
Zelo zanimiva izbira je bila izbira v lanskem letu. Po vseh objektivnih dejavnikih je bil lani daleč najboljši kolesar Primož Roglič (3.mesto). Zmagovalec Toura je bil Kolumbijec Bernal (2.mesto). Glavna nagrada je pripadla Julianu Alaphippeu. Edina velika dirka, ki jo je dobil, je bil spomenik. Nagrado si je verjetno prislužil zaradi tega, ker je bil najbolj priljubljen, najbolj tržno zanimiv, mogoče, ker je bil Francoz. Vsekakor je bila njegova zmaga povsem subjektivna ocena.
Namesto Thomasa je prejel Zlato kolo Alejandro Valverde. Prvi po točkah, prvi na lestvici, svetovni prvak. Leta 2016 Frooma premaga Peter Sagan (po vseh objektivnih dejavnikih, plus svetovni prvak). Nibalija premaga Contador, ki v tem letu po nobenem športnem kriteriju ni zaslužil 1. mesta. Mogoče pa je bil najbolj priljubljen in tržno zanimiv? Evansa premaga Philippe Gilbert, prvi na svetovnih lestvicah, zmagovalec spomenika. Leta 2010 je dobitnik Zlatega kolesa Fabio Cancellara, to ni njegovo najboljše leto, najbolj pomemben rezultat je naslov svetovnega prvaka v vožnji na čas. Zelo različni, presenetljivi izbori, subjektivne narave. Kako bo letos?
Belgijci bodo dejali, da je najboljši Wout van Aert. Nizozemci bodo dejali, da je najbolj kompletni kolesar zmagovalec Flandrije Mathieu Van der Poel. Francoz bodo stavili na svetovnega prvaka Alaphilippea. Slovenci in ves ostali svet pa se bo razdelil na privržence Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Kdo bo zmagovalec po izboru novinarjev, pa bomo še videli.
Zanimiv bo tudi izbor Kolesarja leta v Sloveniji. Pod okriljem KZS ga izbirajo slovenski kolesarski delavci. Kar težka odločitev? Nikoli si ne bi mislil, da bomo leta 2020 Slovenci v dilemi, kot so jo pred mnogimi leti imeli Italijani z dvojico Fausto Coppi – Gino Bartali. In tudi Francozi z Jacquesom Anquetilom in Raymondom Poulidorjem. Res noro.
Društvo športnih novinarjev Slovenije organizira izbor Športnika leta. Zaradi problema z virusom bo letos malo lažji. Navdušenci nad moto športom bodo opravičeno zagovarjali Tima Gajserja. Več kot svetovni prvak kot je bil on, pač ne moreš biti. Košarkarski navdušenci bodo v izbor verjetno ponudili kar dva: Luko Dončiča, ki je navdušil s številnimi izbori, individualno statistiko in je sigurno tržno najbolj zanimiv slovenski športnik v naši zgodovini in Gorana Dragiča, ki je z odličnimi igrami pripeljal svojo ekipo v finale NBA. Kolesarski navdušenci prav tako ponujamo dva.
Tako Primož kot Tadej imata povsem realne možnosti za osvojitev prvega mesta na vseh treh izborih. Oba sta po objektivnih kriterijih prvi in drugi kolesar na svetu. Na največji dirki, Dirki po Franciji sta prav tako prvi in drugi, samo v obratnem vrstnem redu. Oba sta tudi spisala lepo zgodbo. Rogličeva je bila do letos od skakalca do najboljšega kolesarja na svetu, letošnja pa je malo drugačna.
V tujih medijih sem prebral: »Primož je moral izgubiti, da je vstopil v naša srca.« Predator, robokop, pokerface, kolesar brez čustev, ki neusmiljeno premaguje konkurenco, je na Touru pokazal, da je v svoji biti preprost, človeški. Svojo veličino je pokazal ob porazu, mentalno trdnost in značaj pa v nadaljevanju sezone.
Pogačarjeva zgodba je zgodba o preprostem mladem kolesarju nove generacije, ki je prvič nastopil na največji dirki. Tu se je zapisal v zgodovino z osvojenimi tremi majicami. Sam, brez prevelike podpore svoje ekipe, je v enem najbolj razburljivih zaključkov premagal vso svetovno elito. Med ljudmi je zelo priljubljen tudi zaradi načina agresivne vožnje, ker je bil praktično edini, ki je neprestano napadal.
Kakršenkoli bo izbor, bo le ta subjektiven, vendar pravičen. Tako Primož kot Tadej sta lahko vzgled svojim privržencem s svojim poštenim športnim bojem ter spoštovanjem drug do drugega. Zato si verjetno oba želita, da bodo tudi njuni privrženci, ne glede na izid glasovanj, v svojem obnašanju, izjavah in komentarjih spoštljivi in dostojanstveni. To si oba resnično zaslužita.
Kdo pa bo pustil globljo sled v kolesarstvu in športu pa bo pokazal čas.
