Jan Tratnik se je na 4. etapi Dirke po Francije po spletu okoliščin znašel v pobegu. Tam je nato z napadom od daleč poskusil srečo, a nesodelovanje ubežne trojice je pokopalo upanje na etapno zmago. Kljub temu Idrijčan poudarja, da je v dnevu zelo užival.
Vloga Jana Tratnika v ekipi red Bull-Bore-hansgrohe je zelo dobro definirana. Kot članu z največ izkušnjami mu je zaupana vloga vodje na cesti, hkrati večino časa skrbi, da sta kapetana Remco Evenepoel in Florian Lipowitz ustrezno zaščitena.
Na četrti etapi, za katero se je predvidevala, da bo namenjena ubežnikom, je bila njegova naloga nekoliko drugačna. V beg bi moral poslati Maxima van Gilsa, v nadaljevanju dneva pa opravljati naloge vodonoše. Zadeve so se obrnile drugače in nenadoma se je sam znašel v ubežni skupini.
“Hotel sem samo pomagati Maximu, da bi šel v pobeg, ampak sem se potem sam znašel tam. Bolj po nesreči. Tega nisem nameraval, čeprav sem bil v ospredju in potem prišel na prvo mesto skupine. Čez nekaj sekund sem pogledal nazaj in videl, da se je naredila mala razlika. Potem sem samo nadaljeval,” je dogodke za Val 202 opisal Tratnik.
V veliki ubežni skupini, ki je vsebovala nekatere dobre hribolazce, predvsem pa šprinterja Madsa Pedersena je Tratnik hitro ocenil svoje možnosti za uspeh. Spoznal je, da mu pot do zmage omogoča le presenečenje z napadom od daleč.
“Če bi čakal zadnji klanec … nisem med najboljšimi klančarji, da bi jim lahko sledil. Če pa pridem z Madsom v šprint pa tudi ne morem zmagati. Zdi se mi, da je bila ena možnost napad nekoliko prej, da se oddaljim.”
Tratniku se poskus žal ni izšel, tudi zaradi nesodelovanja Mathiasa Vaceka, ki je vozil v službi Pedersena. Slovenec je mnenja, da bi ob nekoliko drugačni strukturi napadalne trojice poskus lahko preživel vse do cilja.
“Vacek ni sodeloval. Če bi bil zraven še en iz ekipe EF pa bi lahko bila zmagovalna kombinacija. Neko 7. mesto ali pa 5. mesto mi res ne pomeni nič. Tako da danes sem res užival. Vozil sem z mislijo na zmago in zdi se mi, da je bil to najboljši recept zanjo. Moram reči, da sem kar užival. V pobegu je dobro tudi to, da imaš vedno pri roki led in bidone,” je še dodal Tratnik, ki se je zaradi bližine avtomobila lažje boril s temperaturami okoli 40 stopinj Celzija.
