George Bennett bo letos po treh letih ponovno dobil priložnost vodenja ekipe na Dirki po Italiji. K našim zahodnim sosedom se podaja z željo po visoki uvrstitvi, a konkurenca na dirki bo zelo močna.
Po dveh letih podrejanja na tritedenskih dirkah je Bennett ponovno dočakal svojo priložnost. Tokrat ob sebi ne bo imel Primoža Rogliča ali Stevena Kruijswijka, ki bi se jima moral podrejati, glavno orožje ekipe bo kar sam.
»Želim videti, kako visoko lahko končam, to je edino, o čemer trenutno razmišljam,« je bil jasenBennett, ki bo na Dirki po Italiji nastopil tretjič, drugič v vlogi kapetana. Prvič mu je bila ta vloga zaupana že leta 2018, takrat je dirko končal na 8. mestu.
Letos se želi uvrstiti še višje, mesto na stopničkah bi bilo sanjsko, tudi z najboljšo peterico bi bil zadovoljen. A na Giru bo letos izjemno močna zasedba kolesarjev, ki so se odpovedali nastopu na Dirki po Franciji in se želijo osredotočiti na olimpijske igre.
Bennett med nastopajočimi vidi nekaj imen, ki jih bo težko premagati. Sam sebe uvršča v širši krog favoritov, ki je letos izjemno številčen. Že nekaj trenutkov slabosti na dirki bi lahko predstavljalo razliko med uvrstitvijo v najboljši peterici in padcem izven najboljše deseterice.
»Težko je določiti točno mesto, saj gledam štartno listo in vsak teden je dodan eden izmed kolesarjev za skupno razvrstitev. Končalo se je z neverjetno štartno listo in jasno je nekaj izstopajočih imen, kot so Simon Yates, Egan Bernal in morda Mikel Landa. Nato pa pride skupina desetih do petnajstih kolesarjev, ki lahko končajo na četrtem mestu – od Hugha Carthyja, Aleksandra Vlasova, Dana Martina, Pavla Sivakovega, fantov z DSM-ja in zraven bi dodal tudi svoje ime,« je povedal Bennett.
»V veliki meri so za to krive olimpijske igre in dejstvo, da vsak želi na Giru dirkati zase, zato je nastala zelo kakovostna štartna lista. Želim končati v zgornji polovici med temi imeni, zato je realna želja najboljša peterica, to bi bil super rezultat, a ne moreš preveč staviti na to, saj je prisotno veliko negotovosti.«
Bennett letos ni dirkal prav veliko. Po državnem prvenstvu, kjer je prvič postal prvak, se je v Evropi meril le na dirki Pariz-Nica in tam vozil v službi Primoža Rogliča ter na Dirki po Kataloniji, kjer je moral vlogo kapetana, zaradi slabosti in predčasnega odstopa, prepustiti Seppu Kussu.
»Dirkal sem le na nekaj dirkah. Na Pariz-Nici sem se popolnoma podredil Primožu Rogliču, nato pa Katalonijo zapustil po nekaj dneh, zato ne vem, kako kotiram proti ostalim fantom.«
»Na neki točki moraš nehati razmišljati, kako so pripravljeni drugi. Pogledati moraš sebe, kako ti je šlo na treningih in to primerjati s preteklimi izkušnjami. Sam sem osredotočen, da na Giro pridem v najboljši možni formi.«
Novozelandec je vesel priložnosti, ki mu jo je ponudila ekipe. Te prejema le redko, saj ima znotraj moštvo močno konkurenco. A kljub temu pritiska ne čuti. Seveda si želi dobrega rezultata, a tudi v primeru težav verjame, da ga ekipa ne bo prečrtala s seznama potencialnih vodij.
»Gre za veliko priložnost. V tem moštvu je poveljevanje ekipi na Grand Touru posebna priložnost, ki jo želiš izkoristiti. A prepričan sem, da če odstopim, mi ekipa ne bo obrnila hrbta in rekla ‘nikoli več ne dobiš priložnosti’. Moštvo ima vse podatke o fizičnih sposobnostih in vedo, da je dirkanje na Grand Touru več kot le doseganje številk.«