Po štirinajstih dneh je Dirka po Franciji dosegla Pireneje. Kolesarji se bodo konec tedna borili z znamenitimi vzponi, že sobotna etapa pa prinaša izjemno zanimivo traso, kjer pričakujemo napete boje med favoriti.
Morda se 152 kilometrov ne zdi tako hud zalogaj, a ko k temu dodamo 4050 višinskih metrov postane jasno, da je pred nami izjemno zahtevna etapa. Boj najboljših kolesarjev dirke je neizbežen, vsi pa se sprašujemo, čigav nasmešek bo v cilju največji.
Prava kombinacija bega ima možnost za zmago
Prvi del etape, ki se začne v Pauju, je lažno raven. Vajeni smo, da je okolica Pauja neizprosna in tudi tokrat bodo kolesarji slabih 60 kilometrov vozili navkreber, a nakloni bodo zelo zmerni.
Pričakujemo, da se bo v tem času oblikoval beg, v katerega bodo želeli vstopiti mnogi. Ne gre izključevati niti vključitve katerega izmed kolesarjev ekip favoritov, ki bi služili kot ‘most’ v zaključku etape.
UAE Emirates je na petkovi etapi uspešno v beg skrila Adama Yatesa in Britanec bi lahko znova sodeloval v begu. Zdi se sicer, da bo Visma-Lease a Bike tokrat bolj pozorna in raje v beg izpustila katerega izmed manj nevarnih tekmecev.
Za ogrevanje kar Tourmalet
Prelaz Tourmalet velja za enega najbolj znamenitih vzponov Pirenejev in tudi letos ga bodo kolesarji morali prevoziti. In če smo vajeni, da se etapa na vrhu pogosto konča, bo tokrat vzpon služil le kot ogrevanje.
Nekaj manj kot 19 kilometrov klanca s povprečnim naklonom 7,4 % bo zgolj ogrevanje za peklenski zaključek etape. Ne gre pričakovati, da bi že na Tourmalet videli napade, zagotovo pa vzpon že lahko v težave spravi katerega izmed tekmovalcev. To bi nemara pomenilo tudi izpad iz boja za končna visoka mesta.
Odločali bodo tudi spusti
Mnogi poudarjajo, da bo 14. etapo odločala forma na vzponih. To zagotovo v večini drži, a tudi spusti bodo odigrali svojo vlogo. S Tourmaleta vodi tehničnih 17-kilometrov spusta, kjer se da ustvariti razlika ali nabrati zaostanek.
Letos smo že videli nekaj tehničnih spustov in spoznali, da med favoriti niso vsi tako suvereni na poti v dolino, kot bi od njih pričakovali. Nekaj sekund prednosti, ustvarjenih na spustu, pa se lahko hitro prelevi v precej konkretnejši naskok na vzponu.
Zahtevna prva dela vzponov
Po Tourmaletu sledita še dva vzpona, katerima je skupno dejstvo, da sta najzahtevnejša v prvi polovici.
Hourquette d’Ancizan je najlažji vzpon etape, a kljub temu ponudi 8,3 kilometra klanca in povprečni naklon 5 %. A prvi štirje kilometri so precej strmejši, tam je povprečni naklon okoli 7 %, nato pa sledi skoraj kilometer spusta in znova dvig ceste vse do cilja.
Precej bolj zahteven bo zaključni vzpon Pla d’Adet. Že dejstvo, da je na vrhu konec etape pomeni, da se bo nanj dirkalo bolj agresivno kot na preteklih dveh klancih, a napadi bodo morali biti zelo premišljeni.
Prvih 7 izmed 10 kilometrov klanca je ekstremno težkih. Povprečni naklon bo tam dosegel skoraj 10 % in vsako napačno odmerjeno pospeševanje lahko tekmovalci drago plačajo.
Po sedmih kilometrih, podobno kot na vzponu pred tem, sledi rahel spust. Tokrat je sicer ta skoraj raven, povprečni naklon znaša -0,3 %, a to je že dovolj, da noge kolesarjev nekoliko zadihajo.
Zadnji trije kilometri so nato znova strmejši, a ne tako strmi kot uvod. Povprečni naklon bo znašal okoli 6 % in priložnosti za resen napad in ustvarjanje razlike bodo manjše kot pred tem.
V pričakovanju boja Pogačarja in Vingegaarda
Na svetu praktično ni stavne hiše, ki danes ne bi napovedovala zmage Jonasa Vingegaarda ali Tadeja Pogačarja. Dvojica se je v preteklih dneh dokazala kot najmočnejša na dirki in pričakujemo, da se bosta udarila tudi tokrat.
Pogačar je na sredini etapi z napadom uspel streti danskega tekmeca, a nato ostal brez moči in bil ujet. Celo v šprintu, kjer naj bi bil močnejši, ni uspel prehiteti Vingegaarda.
Morda je bila 11. etapa dobra lekcija za Pogačarja in bo skušal natančneje odmeriti svoj napad. Težko pa je verjeti, da bi se eden ali drugi za napad odločila že pred zaključnim vzponom.
Pred nami je torej izjemen dan in vse, kar lahko rečemo, je: “Dobrodošli v Pirenejih”. Uživajte!
