Druga etapa Dirke po Valoniji je postregla z novo nepozabno zgodbo. Včeraj se je po 17 mesecih težav in travm etapne zmage veselil Dylan Groenewegen, danes pa leto dni po hudi nesreči slavi Fabio Jakobsen.
Druga etapa Dirka po Valoniji se je zaradi hudih poplav v Belgiji preselila na dirkališče Zolder. Po 30 krogih okoli štirikilometrske proge je o zmagovalcu odločal šprint glavnine, v katerem je največ moči premogel Fabio Jakobsen (Deceuninck-Quick Step).
Prvi etapi sta tako pripadli Dylanu Groenewegenu (Jumbo-Visma) in Fabiu Jakobsenu, glavnima udeležencema hude nesreče na Dirki po Poljski. Groenewegen je tedaj zaradi nevarnega manevra prejel 9-mesečno prepoved dirkanja in po številnih kritikah in grožnjah kolesarskih »navijačev« utrpel resne psihične težave.
Še veliko slabše jo je odnesel Jakobsen, ki je končal v zaščitnih ograjah. Nekaj časa se je boril za življenje, a na srečo preživel, vendar utrpel številne poškodbe. Sledilo je obdobje nenehnih operacij in letos sredi sezone se je lahko vrnil v karavano.
Sprva mu šprinti niso šli od nog, težko se je mentalno pripravil na ponovno prerivanje v ospredju. S časom je dobival prepotrebno samozavest, danes pa torej končno zopet prikazal staro formo in prišel do zaslužene etapne zmage.
»Mislim, da ta zmaga označuje konec moje rehabilitacije. Verjetno lahko rečem, da sem se vrnil. Veselim se osvajanja novih zmag,« je v cilju povedal 24-letni Nizozemec.
Victoire de @FabioJakobsen @deceuninck_qst au @CircuitZolder 👍👏🏻👏🏻 pic.twitter.com/UJe8IRh3FA
— Tour de Wallonie & GP Wallonie (@tourdewallonie) July 21, 2021
Prvi dve etapi dirke sta predstavljali neke vrste odrešenje dvema kolesarjema, ki imata za seboj izjemno težko leto. Oba sta pred nesrečnim dogodkom spadala v sam šprinterski vrh, nato pa sta se morala za leto dni posloviti od sveta kolesarstva.
V preteklosti sta priznala, da v času odsotnosti nista razmišljala o kolesarstvu, saj so bile ostale težave toliko večje. Jakobsen je sprva upal, da bo preživel, nato, da bo lahko še normalno deloval, šele nekaj mesecev nazaj se je začel spogledovati s povratkom na kolo.
Tudi Groenewegen se je v času odsotnosti v prvi vrsti posvečal samemu sebi in lastnim težavam. Kolesarstvo je bilo v mislih potlačeno nekam globoko, priznal je, da več mesecev ni sedel na kolo.
Veseli nas torej, da sta oba šprinterska asa v sebi našla dovolj moči, da sta se vrnila na velike odre in na Dirki po Valoniji dobila potrditev, da še vedno lahko napadata vrhunske rezultate.